SO RES VSEGA KRIVI ZDRAVNIKI? Predsednik Fidesa Damjan Polh o tem, zakaj je 'voz obtičal v blatu'

Izola

Od začetka zdravniške stavke, ki poteka tako, da zdravnice in zdravniki delajo, mineva že deset mesecev. V tem času pa se razmere za delovanje javnega zdravstva niso prav nič izboljšale. Še več. Zdi se, da se je 'voz, naložen z vsemi problemi slovenskega zdravstva ustavil v blatu' in da se vanj pogreza čedalje bolj. O stavki, stanju na področju javnega zdravstva in na splošno o klimi med zdravniki, smo se pogovarjali z Damjanom Polhom, predsednikom Fidesa, sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Polh je z Obalo povezan tako življenjsko kot poklicno, saj živi v Portorožu, kot anesteziolog pa je zaposlen v Splošni bolnišnici (SB) Izola.

Damjan Polh, predsednik Fidesa, sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Na naše vprašanje, kakšno je trenutno stanje glede stavke in kako je s pogajanji, nam je Polh povedal, da stavka še vedno poteka in da je niso na noben način prekinili ali kakorkoli zmanjšali. "19. decembra bo eno leto, ko smo napovedali stavko. V januarju smo najprej izvedli enodnevno opozorilno stavko in ker se na tem področju ni premaknilo ničesar, smo 15. januarja začeli s stavko, ki traja še danes. Naj ob tem povem, da stavko začeli po pravilih, ki so zapisana v Zakonu v zdravstveni službi. Ta pravila je zdravstvena stroka pomagala napisati sredi devetdesetih let ob takratni zdravniški stavki. Pravila govorijo o tem, kaj bi bilo primerno za zdravniško stavko. In tega se držimo še danes, zato ta zdravniška stavka ni naredila veliko motenj v procesu obravnave pacientov," je pojasnil.

Ob tem je dodal, da se je vlada ves čas upirala, namesto, da bi jim prisluhnila in začela reševati probleme v zdravstvu. Najprej preko uredbe, s katero so spreminjali pravila glede stavke, nato pa še z uveljavitvijo novele o zdravniški službi: "Praktično smo s tem dobili prepoved stavke. Mi stavkamo tako, da delamo."

Eden izmed stavkovnih ukrepov, ki je v veljavo stopil 1. marca letos, je bil preklic soglasij k nadurnemu delu. Po besedah Polha je šlo za nujen ukrep, ki so ga morali sprejeti zato, da opozorijo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu. "Preklic soglasij pomeni, da zdravniki ne bodo delali več, kot je določeno v evropski direktivi. Le-ta ne dovoljuje več kot osemurnega dnevnega delovnika in delo omejuje na največ 40 ur tedensko in na največ 16 ur neprekinjenega dela. Z umikom soglasja, starejšim od 55 let ter staršem, ki negujejo otroke do tretjega leta, ni treba opravljali nočnega dela. Ne sme se jim več nalagati nadur ter se jim ne sme prerazporejati delovnega časa," je pojasnil in dodal, da izvrševanje delovnika po evropski direktivi zahteva vzpostavitev boljših, konkurenčnih delovnih pogojev z manj obremenitvami in več prostega časa za družino, kar je predvsem za mlade zdravnike pomemben dejavnik.

"Naši iskreni nameni so, da ohranimo javno zdravstvo. Če nekaj ne bomo naredili na tem področju, ne bo več takšno kot je bilo. Smo preobremenjeni, starostna struktura zdravnikov pa je zelo neugodna. V naslednjih letih nas čakajo upokojitve. Tega kadra pa se ne da čez noč nadomestiti. 10 do 12 let traja 'vzgoja' zdravnika, da prične delati. Prav zaradi tega si želimo izboljšati delovne pogoje, da bodo delovna mesta postala privlačna za mlade, da se bodo odločali za poklice v zdravstvu. Predvsem pa si želimo takšno vlado nasproti, da ko se nekaj dogovorimo in podpišemo, da to na koncu tudi drži. Naj povem, da so ignorirali dva podpisana dogovora, ki bi 'potegnil ta voz iz blata'."

"Pri nas smo vsega krivi zdravniki"

Na naše vprašanje, če je zdravniška stavka pripeljala do motenj ali zastojev pri delu, tako kot na primer v času stavke zaposlenih na upravnih enotah, nam je Polh dejal, da do večjih motenj in zastojev zaradi tega ni prišlo in da "pri nas stavkamo tako, da smo na delovnem mestu. Drugod po Evropi zdravniki v času stavke niso na delovnem mestu. Tam stavke trajajo dan, dva ali tri, nato se vlade zganejo. Naj povem samo primer Portugalske, kjer imajo podobne probleme kot pri nas. Tam so vsi z njimi; od zdravstvenih delavcev, medijev do javnosti. Pri nas pa smo vsega krivi zdravniki, ki jih je potrebno 'pribiti' na križ in nas kriminalizirati. Pri tem so nekateri mediji igrali zelo grdo vlogo.“

Največje motnje in zastoji pri delu v zdravstvu so po njegovih besedah nastali ob umiku soglasij za nadurno delo, ko so zdravniki začeli delati v skladu z evropsko direktivo, to je 40 + 8 ur tedensko: "To pomeni 32 nadur mesečno. Sam sem imel meseca februarja 100 nadur. Po tem mesecu sem šel na 48 urni delavnik. Lahko rečem, da je bila to velika obremenitev zame in za moje kolege. Sam sem že v letih, prosti čas je zelo pomemben, da se telo regenerira. Pri našem delu je velik stres in prekomerno nadurno delo nam ni v korist. Je pa res, da je zaradi tega sedaj v službi manj zdravnikov. Določene obravnave in posegi so se oddaljili, ker ni zdravnikov na delovnem mestu. Večkrat smo poudarjali glede delovnih pogojev in prekomerno delo je bilo prvo, ki smo ga izpostavljali. Ambulante so prepolne, pritisk nanje je prevelik, zaradi česar se zdravniki ne morejo temeljito posvetiti obravnavi pacientov. Naj ob tem še povem, da tudi nekateri med mlajšimi zdravniki ne želijo delati nadur. Marsikdo se spogleduje s tujino, kjer poleg višjih plač in boljših pogojev vidijo tudi priložnost za razvoj svoje kariere. Se pa povsod po razvitih državah soočajo s pomanjkanjem zdravnikov. Skratka, boljši pogoji bi znali rešiti negativni trend, da zdravniki ne bi odhajali iz javnega zdravstva v zasebno ali pa v tujino."

Na naše vprašanje, kakšna je klima med zdravniki, je Polh povedal, da kljub temu, kaj vse se je po medijih pisalo o njih, zdravniki še kar stoično prenašajo vse skupaj. Eden izmed večjih problemov je strah, ki se pojavlja med zdravstvenim osebjem, saj je prišlo že tudi do nekaterih incidentov, prav tako je velikokrat možno občutiti tudi napetost med pacienti.

"Kljub temu menim, da nas pacienti cenijo. Glasni so tisti, ki ne rabijo zdravstvenih storitev. Med zdravstvenimi delavci je še vedno prisotna volja do dela. Edina stvar, ki me skrbi, je ta, da v prihodnosti ne bo dovolj kadra v zdravstvu. Spremembe zakonodaje gredo namreč v nasprotju z reševanjem problemov v zdravstvu. Že sedaj se nekatere regije soočajo s kadrovsko podhranjenostjo, recimo na severnem Primorskem, Gorenjskem, Koroškem in Prekmurju. Za Obalno regijo pa lahko rečem, da je še najmanj na udaru. V izolski bolnišnici, kjer je okolje dobro urejeno, na srečo nismo kadrovsko podhranjeni. Lahko rečem, da smo ena zelena oaza sredi velikih problemov," je še povedal.

S Polhom smo spregovorili tudi o spremembah zakonodaje, ki jih je pripravila vlada v času stavke in če bodo sprejeta v takšnih okvirih, bodo po njegovih besedah še bolj poslabšale razmere v javnem zdravstvu. Več o tem bomo objavili v prihodnjih dneh.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Bayliner |  12 .11. 2024 ob  12: 54
Kdo je krivjQuery1123012081111529714339_1731412334887? Krivi s(m)o pacienti, ker nas je "preveč"?
kokodek |  12 .11. 2024 ob  09: 26
21
tako zelo so nekateri zdravniki, predvsem od fidesa, obremenjeni, da lahko delajo 8 ur v javni bolnici in potem še vsepovsod popoldne v lastnih in prijateljevih privat ambulantah. to ne zdržijo niti roboti. in tako zelo so fidesovi zdravniki požrešni, še posebno stari,da mladim zdravnikom ne privoščijo višjih plač....lepo je od države dobivati plačo, plačan dopust dolg dopust, plačana izobraževanja, plačane bolniške, popoldne spočit pa služiti v privatnih ambulantah. v gospodarstvu si tega ne bi mogli privoščiti, ker tm velja konkurenčna klavzula!
Pjero Shriba |  12 .11. 2024 ob  08: 49
14
Vsi zdravniki so talci Fidesa.
Nekateri zdravniki si predstavljajo, da so od samega boga poslani, da rešujejo življenja.
To je glavni argument s katerim poskušajo preko Fidesa postati neka kasta nad vsemi ostalimi.
V resnici je zdravnik samo člen celotne zdravstvene verige.
Pa tudi najpomembnejši ni.
Zdravnik brez podpornega kadra ne bi rešil nič.
Zdravnik brez sodobne farmacije ne bi rešil nič.
Zdravnik brez znanstvenega razvoja na področju medicine ne bi rešil nič.
Zrdavnik brez sodobne opreme ne bi rešil nič.
Vse kar sem naštel, se dogaja izven vplivne sfere zdravnikov.