NFD 1, ki ga je takrat kot predsednik uprave vodil Valant, je 15. aprila 2008 sklenil kupoprodajno pogodbo s Factor banko o prodaji 21.300 navadnih delnic Save po ceni 375 evrov na delnico oz. za skupaj dobrih 7,9 milijona evrov. Le dan kasneje je Factor banka sklenila pogodbo o terminski prodaji enake količine delnic Save po isti ceni Zvonu Ena Holdingu, pri čemer se je kupec zavezal, da bo med 1. in 15. decembrom istega leta po vnaprej določeni ceni in ne glede na tržno ceno odkupil omenjene delnice.

Po mnenju tožilstva je ključnega pomena dejstvo, da je po omenjeni pogodbi za zavarovanje plačila vseh obveznosti jamčilo podjetje Finetol iz Celja, ki pa je tedaj kot direktor zastopal Strajnar. Po vsebini je bila pogodba o terminski prodaji delnic po mnenju tožilstva dejansko način, s katerim je Factor banka financirala nakup delnic, medtem ko je Zvon Ena Holding dobil sredstva, ki mu jih ni bilo treba vrniti.

Kot je poročal časnik Primorske novice, se je Valant na sodišču znašel zaradi spornega posla iz leta 2010, ko so Hoteli Bernardin z Zvonom Ena Holdingom sklenili terminsko pogodbo za nakup delnic Save za konec istega leta. Paket 17.460 delnic je bil po pogodbi vreden 4,27 milijona evrov, cena delnice je bila 245 evrov, čeprav je bila tržna oz. borzna vrednost delnice ob sklenitvi pogodbe 180,98 evra.

Tožilstvo Valantu očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj naj bi kot predsednik upravnega odbora Hotelov Bernardin prikrival pravo ozadje posla ter dosegel, da je upravni odbor podprl terminsko pogodbo, po kateri je bila kupnina za delnice Save za 1,1 milijona evrov večja od tedanje tržne vrednosti. Zvon Ena je tako ustvaril 4,2 milijona evrov terjatev do Hotelov Bernardin, s čimer si je zagotovil dovolj veliko vrednost premoženja za zavarovanje kreditnih obveznosti do NKB Maribor. Tako Valant kot Strajnar, ki ga obtožnica bremeni pomoči pri zlorabi položaja, sta zanikala odgovornost za škodljiv posel, so še pisale Primorske novice.