Krompir so sprva pridelovali v južnoameriških Andih, a si ga v obliki ocvrtih podolgovatih rezin kot tradicionalno jed lasti Belgija. Tradicija ocvrtega krompirčka v Belgiji je od lani tudi pod zaščito Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Kolumbija evropske države z Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo na čelu obtožuje, da z izvozom poceni zamrznjenega krompirčka za cvrtje na kolumbijski trg ogroža lokalne pridelovalce krompirja. Tako je uvedla posebne carine na uvoz krompirčka iz teh držav.

Belgijska podjetja očitke odločno zavračajo in belgijska vlada jim je obljubila, da se bo postavila po robu kolumbijskim carinam. Pri tem je že od začetka računala tudi na podporo EU. Da bo "Evropa branila evropski krompirček", je Malmströmova zagotovila že lani, ko se je Bruselj lotil priprav pravnih analiz za morebitno sprožitev postopka pred WTO. Spor so sprva skušali rešiti z medsebojnim dialogom, a niso bili uspešni.

Združenje belgijskih pridelovalcev krompirja Belgapom je vložitev pritožbe na WTO pozdravilo. Kot je ponovilo, so kolumbijski ukrepi nepošteni in protekcionistični.

Belgijska industrija predelave krompirja je v zadnjih letih postala največja na svetu. Če ga je leta 1990 predelala 500.000 ton, ga je lani 5,1 milijona ton. Več kot 90 odstotkov ga izvozi, od tega tretjino v neevropske države. Na seznamu uvoznic belgijskega krompirja je 150 držav.