Prihajaš iz majhne vasice Gradišče nad Vipavo, kar ni ravno najbolj urbano okolje in redko kdo bi si mislil, da se tudi izven mestnih središč nahajajo pristaši hip-hop kulture. Kdaj in kako si se srečal s hip-hop kulturo?

To je bilo približno sredina osnovne šole, ko so k nam prišli grafiti. S samo glasbo pa sem se prvič srečal prek MTV. Kar se tiče ustvarjanja, izražanje oziroma pisanje sem že prej nekaj poizkušal, potem pa sem videl, da se z glasbo še to da delati, in me je pritegnilo.

Pa vseeno, hip-hop je očitno urbana glasba …

Veliko časa sem bil v Sežani, to "urbanost" sem dobil bolj od tam. Pa tudi drugače ni poanta, od kod si, ampak je važno to, da nekaj najdeš v glasbi. Meni ni nujno, da si "meščan" oziroma, da prihajaš iz urbanega okolja. Rap je pač glasba in če se najdeš v njej, se pač najdeš, ne glede na to, od kod si.

K hip-hopu ponavadi sodi tudi specifičen stil oblačenja. Kako je Vipava sprejela to posebno modo?

Slabo. (Smeh). Če si edini v svojem kraju, potem te vsi gledajo, zakaj to delaš. Hip-hop združuje hkrati več stvari in ni samo glasba. Rap je samo stvar, ki je prišla in se najbolj skomercializirala. Zraven so še grafiti, break-dance, beatbox, način oblačenja, DJ in še marsikaj drugega ...

Se v okviru hip-hop kulture ukvarjaš še s čim drugim?

Sem pa tja narišem kak grafit. Drugače pa mi je še vedno prioriteta pisanje tekstov. Včasih sem ustvarjal tudi svoje beate, a sem nato spoznal prijatelja, ki to počne veliko boljše, tako da sem to prepustil raje njemu.

Hip-hop glasba sicer pozna več podstilov, kot jih na primer poznamo pri ravu …

Ameriški stili se delijo na West Side in East Side ali pa še pred tem na Old School in New School. Old School je bil počasen, New School pa je hitrejši, trši. Potem se je pojavil še Dirty South, ki gre bolj v komercialo. Veliko je potem še odvisno, ali v svoje podlage glasbeniki vnašajo jazz ali soul, in tako nastanejo podzvrsti.

Bi lahko dejali, da ima tudi slovenski rep neki svoj značaj? Na primer Zlatko in Trkaj imata dokaj prepoznavna stila, med katerima bi se dalo vleči vzporednice …

V kolikor imaš band, če ne gredo striktno na elektronsko podlago, postane glasba takoj mehkejša in bolj melodična. Pri rapu pa načeloma ni glavna melodije, poudarek je na tekstih in veščinah.

Kako se ti drugače zdi naša hip-hop scena?

Ravno prej omenjena glasbenika, pa še koga bi se dalo uvrstiti zraven, mi nista najbolj všeč. Zdijo se mi, ko da hočejo le vedno več prodati, ni pa več tistega pristnega – to se še vedno skriva v undergroundu. Čeprav je Trkajeva zadnja plošča, moram reči, korak nazaj proti koreninam. Ampak tako je, če imaš za sabo založbo, in njih zanima samo prodaja in raperji morajo slediti temu.

Morda provokativno vprašanje: Eminem ali Tupac Shakur?

Ne eden ne drugi. To je tako: tako Eminem kot Tupac sta špici prodajnega mainstreama. Tupac devetdeseta, Eminem 2000 naprej. Sam sem bolj pristaš New York undergraunda, s poudarkom na Wu tang, pa še veliko je drugih klasikov, ki jih rad poslušam. Torej bolj me zanimajo devetdeseta leta – zlata doba rapa.

Aktiven raper si, kot sva že omenila, tudi sam. Eno zgoščenko si že izdal leta 2008. Poleg tekstov si takrat kar sam poskrbel tudi za podlage …

Celotno zgoščenko, z izjemo naslovnice, sem naredil sam. Mogoče je bila to takrat napaka ali pa tudi ne. Bomo videli pri drugi plošči, kaj smo se naučili s prvo.

Druga plošča je v nastajanju, kdaj jo lahko pričakujemo?

Drugo plato je napovedal že videospot Da raztrgamo majke. Material za CD snemam v Studiu Phonic v Solkanu, producent zgoščenke je Matej Doljak. Delamo še na materialu – več kot tri četrt je sicer že narejenega, dva do tri komade pa je treba še dodelati. Pričakujem, da bo jeseni zadeva izšla.

Koliko besedil sicer misliš, da si že napisal v svoji karieri?

Pojma nimam. Če grobo ocenim okrog deset zvezkov. Na koncertih uporabljam še vedno star material, novega še ne bi rad razkazoval. Bo prišel, ko bo čas za to. Ostala besedila: ena ostanejo v predalu, druga pa porabim še za koga drugega.

Raperji sicer med seboj kar dobro sodelujete, se mi zdi …

Ja in ne. Pri nas še vedno velja to vrtičkarstvo. Delajo se posamične skupinice in se ponavadi sodeluje samo znotraj teh ekip. Prihaja do tekmovalnosti, a tudi ta mora biti.

Ti se povezuješ predvsem z goriškimi raparji?

Bližje smo si in interes je, da se tukaj naredi svoja scena. Nastopov na naših koncih ni ne vem kako veliko. Hodimo okrog, več kot nastopamo doma. Na naših koncih se organiziramo sami, drugi nam ne organizirajo nič.

Sicer trenutno nastopate tudi z bandom?

Dogovorjeni smo z našim producentom, ki je tudi bobnar pri skupini Nikka. In potem smo ta bend porabili še zraven pri projektih Frashmakers. Celotna ekipa smo Valter, Pipss, King in jaz, pa še štirje glasbeniki. Na klaviaturah je Anže Vrabec, na basu je Oliver Radonič, na kitari Sandi Blažič in na bobnih Matej Doljak.

Nastopili smo že na poletni sceni v Novi Gorici in v Postojni. Na Mostovni smo imeli premiero ob deseti obletnici Mostovne.

Kako vas sprejema publika?

V Novi Gorici nas sprejemajo odlično, v Postojni je bil odziv nekoliko slabši, ker še nismo tako dobro poznani. Bomo videli, kako bo. Trenutno vsak dela na svojemu solo projektu, tako da bomo pozneje videli, kam nas bo zadeva potegnila.

Aktivni ste tudi na radijskih frekvencah …

Pipss ima svojo oddajo ob petkih na Radiu Robin, Valter ima svojo na Radiu Kopru ob četrtkih, mi smo imeli na Radiu Nova, dokler je še obstajal, zdaj se kdaj pa kdaj oglasim na Radiu Robin, ko me Pips povabi. Vsak dela oziroma smo delali na svojem okolju, maksimalno kar se je dalo.

Se da od hip-hopa živeti v Sloveniji?

Dalo bi se živeti, vendar moraš delati vse. In organizacije in eno in drugo. Delaš sto stvari, ampak nobene ne delaš za prav. Da bi delal vse to sam, močno dvomim.

Zato odločitev za študij multimedije, kjer se lahko še vedno ukvarjaš z glasbo?

Ja, zanimala me je obdelava zvoka po dolgem in počez pa tudi video in računalništvo. Zmeraj sem se s tem nekako ukvarjall in tako sem našel nekaj, kar me veseli.

Včasih si se intenzivno ukvarjal tudi s freestylom …

Če pišeš tekste, pride to zraven. Počasi ugotoviš, da se da tudi iz glave kej povedati, ne da bi se pripravil, in potem se prijaviš na tekmovanje.

Kako si se odrezal?

Leta 2008 sem prišel med 16 najboljših v državi. Na državnem področju sta sicer dve tekmovanji. Eno je battle drugi pa je freestyle. Freestyle dobiš določeno temo, na katero moraš oblikovati svoje spontano besedilo – v tem se tudi sam najbolj najdem – pri battlu pa gre, da čim bolj ponižaš svojega nasprotnika. V obeh kategorijah sem bil med 16 v državi, vendar mi je bolj všeč prva.