Raziskava, ki je zajela več kot 200.000 oseb, razkriva, da je tveganje za srčni napad in možgansko kap po prebolelem covidu-19 znatno povečano, kar lahko traja tudi več let po okužbi. Osebe, ki so bile hospitalizirane zaradi okužbe, so v treh letih po bolezni imele štirikrat večjo verjetnost, da bodo razvile kardiovaskularne težave. Po mnenju strokovnjakov to lahko povzroča sistemsko vnetje, ki vpliva na krvne žile in srce ter poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov. To lahko vodi v srčne napade, kapi in celo trajne poškodbe srca, kar je še posebej nevarno pri mlajših, predhodno zdravih ljudeh.
SRČNI NAPADI PRI MLADIH SO V PORASTU: Je covid-19 glavni krivec?
Trendi
Znanstveniki so ugotovili, da virus povzroča vnetje srčne mišice (miokarditis) in nepravilnosti v srčnem ritmu, kar lahko vodi v srčno odpoved. Poleg tega se lahko zaradi vnetja v žilah tvorijo aterosklerotični plaki, ki začnejo s svojo počasno rastjo in posledičnim oženjem premera arterij ovirati pretok krvi, kar dodatno povečuje tveganje za srčne bolezni. Zanimiva je tudi povezava med krvno skupino in tveganjem za srčne bolezni po okužbi s covidom-19. Ugotovili so, da ljudje s krvno skupino A, B ali AB pogosteje trpijo za srčnimi zapleti po covidu-19 v primerjavi z osebami s krvno skupino O.
Raziskave so pokazale tudi, da je v zadnjih letih opazen porast srčnih napadov pri mlajših ljudeh, starih med 25 in 44 let, kar potrjujejo podatki ameriškega Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko. Med letoma 2020 in 2022 se je število srčnih napadov v tej starostni skupini povečalo za kar 66 odstotkov, kar kaže na to, da je pandemija imela daljnosežne posledice na zdravje mladih odraslih, piše Daily Mail.
Raziskovalci so še posebej zaskrbljeni zaradi dolgoročnih vplivov virusa, saj se zapleti pojavljajo tudi pri tistih, ki niso imeli hudih simptomov covida-19. Po besedah dr. Susan Cheng iz Inštituta Smidt je covid-19 povzročil spremembe v kardiovaskularnem sistemu, ki jih strokovnjaki še ne razumejo povsem. Študija iz leta 2022, ki jo je vodila, je pokazala, da se je v prvih dveh letih pandemije smrtnost zaradi srčnih napadov med mladimi povečala za 30 odstotkov. Čeprav raziskovalci še vedno iščejo natančne mehanizme, kako covid-19 vpliva na srce, se zdi, da virus sproži kaskado vnetnih odzivov, ki škodujejo žilam, srcu in drugim organom.
Po besedah strokovnjakov je preventiva bistvenega pomena. Poleg uravnotežene prehrane, bogate s sadjem in zelenjavo, je redna telesna aktivnost bistvenega pomena za zmanjšanje tveganja. Pomembno je tudi spremljanje srčnega zdravja po okužbi, še posebej pri tistih, ki so imeli hude simptome covida-19 ali pa že imajo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija ali debelost. Čeprav covid-19 morda ni edini dejavnik za povečanje srčnih težav, najnovejše raziskave kažejo, da ima virus pomemben vpliv na dolgoročno zdravje srca in ožilja.