STARA LJUDSTVA, PSIHIATRI IN FILOZOFI O POMENU SANJ: Preverite, kaj vam sporočajo

Trendi

Med prvimi civilizacijami, ki so se zanimale za sanje in njihovo razlago, so bili stari Egipčani. Verjeli so, da so sanje del nadnaravnega in da se jim v njih prikazujejo bogovi. Gradili so templje za čaščenje sanj, kjer so prenočevali tisti, ki so imeli v življenju težave. Kar so sanjali tisto noč, so jim duhovniki razložili in povedali, kaj naj naredijo. Pozneje so menili, da sanje temeljijo na resničnih dogodkih.

Stari Grki so verjeli, da bog fizično obišče tistega, ki sanja. V 5. stoletju pred Kristusom je nastala prva grška knjiga o sanjah, ki jo je napisal Antifon. V tem obdobju so začeli verjeti, da med sanjanjem duša zapusti telo. Sanje so razumeli kot sporočila bogov, zlasti sporočila o boleznih. Določili so svete kraje, kjer je moral bolnik prenočiti, da bi se mu v sanjah prikazalo zdravilo za njegovo bolezen. Poleg tega so menili, da sanje odkrivajo bolezni, da pa jih bogovi tudi pošiljajo ljudem v njihovo korist in poduk.

Hipokrat je imel bolj logično razlago. Povedal je, da naša duša podnevi sprejema slikovne materiale, ponoči pa jih ustvarja. Aristotel je imel teorijo, da so sanje pravzaprav pokazatelj stanja telesa, kar ustreza današnjim pogostim interpretacijam sanj. Galen je poudarjal pomen sanj za zdravljenje.

Aristotel

Začetnik znanstvenega raziskovanja sanj je bil Sigmund Freud, ki je bil mnenja, da sanje izražajo naša potlačena občutja in se kažejo v simbolih. Freud je sanje povezoval s podzavestjo in izkušnjami med budnostjo, ki jih je opisal v knjigi Interpretacija sanj. Obenem je sanje povezoval z zavrto spolnostjo, skritimi željami in nagoni. Sanje je poimenoval "kraljevska pot", ki nas vodi v nezavedno. Menil je, da s pomočjo sanj lahko spoznamo veliko več o sebi kot z logiko in običajnim razmišljanjem.

Alfred Adler, slavni avstrijski psihiater in filozof ter eden najvplivnejših Freudovih študentov, je dejal, da so sanje tovarna čustev, čustva pa služijo kot priprava na funkcioniranje. Sanje naj bi reševale probleme na način, da posameznika premikajo proti rešitvam. Sanje je torej videl kot rešilno bilko posameznikovih težav in kot kontrolo nad življenjem. Po njegovem mnenju naj bi sanje nadomestile primanjkljaj v budnem življenju. Tako je na primer trdil, da nek miren človek lahko v sanjah postane agresiven. Sanje so zanj postale orodje zadovoljitve potreb, ki so družbeno bolj sprejemljive.

S to temo se je ukvarjal tudi znani švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Sanje je povezoval z arhetipi in s kolektivnim nezavednim. Menil je, da se ti arhetipi v sanjah pojavljajo kot različne osebe ali podobe, z razumevanjem pa je mogoče bolje razumeti lastno osebnost in rešiti morebitne motnje. Nočne more na bi po njegovem mnenju nakazovale potrebo po soočenju z nečim, kar v nas povzroča strah. Nočne more so lahko način, kako se znebiti strahov, vse pa je odvisno od tega, kako se nanje odzovemo, poroča Atma.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija