Galetovo so septembra lani obsodili na leto dni zapora in plačilo 15.000 evrov pogojne kazni. Leta 2009, ko je kot stečajna upraviteljica koprskega podjetja Montec od ustanovitelja Dejana Škerliča v zameno za ureditev prirejene bilance zahtevala podkupnino v višini 20.000 evrov, naj bi namreč zlorabila svoj položaj.

Zaradi pomoči pri kaznivem dejanju je bil pomočnik Galetove Sebastjan Čagran obsojen na leto dni pogojne kazni in plačilo 5000 evrov, računovodkinja Andreja Terpotec pa je bila oproščena. Glede domnevnega izsiljevanja podjetnika Andreja Kržišnika za podkupnino v višini 1500 evrov pa je sodišče presodilo, da Galetova ni kriva.

Na sodbo so se pritožili tako tožilstvo kot obsojena

Višja državna tožilka Nataša Valentič Kuštra je za Čagrana predlagala spremembo pogojne kazni v nepogojno, saj da je bila njegova vloga pri izsiljevanju Škerliča ključna, poleg tega pa v nezakonito ravnanje ni bil prisiljen.

Za Terpotčevo je tožilka predlagala spremembo oprostilne sodbe v obsodilno pogojno kazen. Kot je namreč navedla Valentičeva, ne drži, da bi Terpotčeva pri pripravi bilance Monteca ravnala v dobri veri, pač pa iz prisluhov policije izhaja, da je bila z resničnim finančnim položajem podjetja dobro seznanjena.

Nazadnje je tožilka za Galetovo predlagala dodatno leto zapora zaradi izsiljevanja Kržišnika.

Galetova, ki je bila med obtoženimi edina prisotna na sodišču, je sodbo okrožnega sodišča ocenila za nezakonito in krivično, poleg tega pa je tako tožilstvu kot sodišču očitala nestrokovnost in nepoznavanje stečajne zakonodaje. Kot je še poudarila, se denarja, ki ga je prinesel Škerlič, ni niti dotaknila in ga je nameravala dati v stečajno maso. Galetova je ocenila še, da so Škerliča prisilili v vložitev ovadbe zoper njo, saj se je sam znašel v kazenskem postopku.

Zagovornik Galetove: Nastavjena ji je bila past

Tudi zagovornik Galetove Milan Krstič je izpostavil, da je šlo za načrtovano policijsko akcijo in da je bila Galetovi nastavljena past, poleg tega pa je policija začela izvajati prikrite preiskovalne ukrepe prisluškovanja, še preden je bila zoper Galetovo podana ovadba. Med drugim je odvetnik izpostavil, da v vseh prisluhih ni bilo nikoli govora o podkupnini, pa tudi uradno naj elementi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ne bi bili podani, saj stečajni upravitelj ni uradna oseba.

Čagranov zagovornik Franc Rojko se je prav tako skliceval na določene kršitve - v tem primeru kazenskega zakonika. Sicer pa po njegovih besedah iz prisluhov izhaja, da sta se Galetova in Škerlič sama dogovarjala, da Čagran pri vsebini njunih pogovorov ni imel nič in da je bil prepričan, da je govora o plačilu odškodnine na podlagi zakona.

Zagovornik Terpotčeve Gorazd Gabrič pa je izpostavil, da že prvostopenjsko sodišče pri njegovi varovanki ni ugotovilo naklepa in da se tožilstvo sklicuje na prisluhe, ki ne dokazujejo ničesar.

Senat višjega sodišča pod predsedstvom sodnice Mare Turk bo sodbo strankam sporočil pisno.