Kot so opozorili, je študentsko populacijo z vstopom v novo koledarsko leto prizadel izjemen dvig cen študentske prehrane. Ob dvigu subvencije študentske prehrane na 3,50 evra se je dvignilo tudi maksimalno študentsko doplačilo, ki sedaj znaša astronomskih 5,5 evra, so poudarili. "Dvig doplačila je rezultiral v dvigu cen ponudnikov študentske prehrane. Če smo še v decembru lahko brez doplačila jedli v petnajstih restavracijah po Sloveniji, lahko z novim letom le še v šestih," so izpostavili.

Napovedan dvig subvencije za študentske bone in poostren nadzor nad kakovostjo ponudbe ministrstva za delo in Študentske organizacije Slovenije ocenjujejo kot 'drobtinice'. Teh je bilo v zadnjem desetletju dovolj, zato zahtevajo celoten obrok, so bili jasni.

Trenutna situacija se mora po mnenju študentov reševati strukturno in sistemsko, obenem pa preseči reševanje zastarelega sistema študentske prehrane. Študentom naj se zagotovi ugoden, zdrav, raznolik ter celovit obrok. Sistem naj bo vključujoč za vse študente ne glede na njihov socialni in zdravstveni položaj, so pojasnili.

Pozvali so k čim prejšnjemu začetku razprave o ustanavljanju študentskih menz, ki naj bodo izključene iz delovanja prostega trga, ki določa visoke cene. "Študentska hrana naj postane neprofitna in naj ne služi zagotavljanju zaslužka zasebnih gostinskih lokalov," so opozorili.

Rezultati dveh raziskav, ki sta jih lista Fodem FDV in lista Možgani MF izpeljali med 5. in 17. januarjem, kažejo zaskrbljujoče stanje pri prehranjevanju študentov. Od skoraj 2500 študentov jih kar 37 odstotkov svojo prehrano ocenjuje kot nezadostno pestro, 27 odstotkov kot zadostno pestro, preostali se pa vidijo nekje v sredini.

46 odstotkov študentov pogosto ali redno izpušča obroke zaradi časovne stiske, 10 odstotkov pa obroke tudi pogosto izpušča zaradi denarne stiske, študenti delavci v primerjavi s tistimi, ki ne delajo, zaradi denarne stiske trikrat bolj pogosto izpuščajo obroke. Kar 48 odstotkov študentov v študentskih domovih nima ustreznih pogojev za kuhanje lastnih obrokov.

Subvencionirana študentska prehrana igra pomembno vlogo v življenju študentov: štirje od petih študentov (82,7 odstotka) uporabljajo študentske bone več kot enkrat na teden, skoraj dve petini (38,7 odstotka) pa več kot trikrat na teden, še kažejo rezultati ankete.

V okviru prve javne samoorganizirane študentske menze je sledilo brezplačno razdeljevanje hrane študentom. Zanimanje za menzo je bilo veliko, razdelili so okoli 120 obrokov veganske in zdrave hrane. "Študenti so imeli na izbiro brezmesni krompirjev golaž in pa juho z lečo, nekateri študenti pa so samoiniciativno spekli tudi nekaj peciva," so za STA povedali v poslanskem klubu. Poudarili so, da bodo projekt samoorganizirane študentske menze peljali naprej brez 'vsakršne politične infiltracije'. V bližnji prihodnosti pričakujejo poziv ministrstva za delo, da se začne aktivno odpirati tematika študentskih menz.

Poslanski klub Glas sicer deluje kot opozicijski klub znotraj študentska zbora ljubljanske študentske organizacije.