SVET POSTAJA VEDNO MANJŠI: Slovenci bi kot manjši narod morali bolj poznati svet, pa je res tako?

Koper

V sredo, 7. septembra 2022 je doc. dr. Primož Šterbenc na predavanju z naslovom "Slovenija med štirimi svetovi" najprej poskrbel za odličen uvod v teorijo mednarodnih odnosov, namreč slednje je za Slovenijo kot majhno državo izrazito pomembno, saj morajo biti njeni državljani, še posebej pa ljudje na določenih pozicijah oziroma v določenih poklicih (politiki, diplomati, gospodarstveniki, učitelji, novinarji, zaposleni v javnem sektorju), razgledani oziroma morajo relativno dobro poznati svet.

Slovenci moramo poznati ne zgolj Evropsko unijo, temveč tudi Afriko, Bližnji vzhod in Azijo, kajti svet v razmerah globalizacije postaja vedno manjši, znanje pa pomembnejše. Dober primer potrebe po poznavanju sveta bo morebitno nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Magistrski študij Politologija - mednarodni odnosi in gospodarska diplomacija na UP Fakulteti za management služi prav cilju (boljšega) poznavanja sveta, z namenom uspešnejšega delovanja v njem.

Slovenija se nahaja na presečišču štirih svetov – slovanskega, germanskega, romanskega in sredozemskega, zato bi se lahko reklo, da smo Slovenci na določenem geografskem in zgodovinskem "prepihu". To smo spoznali tudi zaradi pritiskov germanskega in romanskega sveta skozi zgodovino, še posebej med drugo svetovno vojno. Šele ne tako daleč nazaj smo dobili svojo državo, ki jo bomo lahko obdržali zgolj v primeru, če bomo dovolj vlagali v svoje znanje. Nizozemci pravijo, da jih je zgolj 17 milijonov in da morajo zato dobro poznati svet. Torej bi morali Slovenci kot še precej manjši narod še toliko bolj poznati svet. Pa je res tako?

Možno je reči, da bi Slovenci na splošno morali postati bolj razgledani, kajti svet ne sega zgolj do Avstrije, Italije, Hrvaške in širše Evropske unije. V naši neposredni soseščini, zgolj čez Sredozemsko morje, je arabski oziroma muslimanski svet, poleg tega pa se središče ekonomske dejavnosti v svetu seli v Evrazijo, kjer so Kitajska, Indija, Rusija in druge pomembne države. Kitajska gradi novo svilno cesto, ki bo segla vse do Evrope; njen pomorski del bo v Evropo prišel skozi grško pristanišče Pirej, Kitajci pa se pogovarjajo tudi s pristaniščem v Trstu, tako da se bo moralo temu dogajanju prilagoditi tudi pristanišče Koper. Zaradi procesa globalizacije svet postaja zmeraj manjši – tako na primer zaradi tega, ker Kitajci pojejo ogromno svinjine, po vsem svetu, tudi v Sloveniji, dihamo vse slabši zrak. Koliko slovenska mladina, vsaj v najbolj grobih obrisih, pozna svetovne države, kontinente, religije in svetovna dogajanja?

Po končanem predavanju je doc. dr. Primož Šterbenc prav tako na kratko predstavil tudi magistrski študijski program druge stopnje Politologija - mednarodni odnosi in gospodarska diplomacija.