"To je genocid. To je eliminacija celotne države in naroda," je dan po tem, ko so iz Buče začela prihajati pretresljiva poročila, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tudi kijevski župan Vitalij Kličko je v pogovoru za nemški časnik Bild ocenil, da je mogoče dogajanje v Buči in drugih krajih okoli Kijeva opisati le kot genocid.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih naselij okoli Kijeva ponovila "najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov". "Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih," je zapisal.

The worst we remember from history of repressions and inhumane crimes was repeated during the russian occupation in #Bucha, #Motyzhyn and other towns and villages near #Kyiv. #Ukraine won’t forget these crimes of occupiers. We won’t calm down until we punish the guilty. pic.twitter.com/AwY4oSQ73z

— Denys Shmyhal (@Denys_Shmyhal) April 3, 2022

Svetovalec Zelenskega Sergej Nikiforov je za britanski BBC dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot so Buča, Irpin in Hostomel, naletele na srce parajoče prizore, ki spominjajo na vojne zločine. Izpostavil je skupinska grobišča, ustreljene civiliste z za hrbtom zvezanimi rokami ter napol zažgana trupla, kot da je skušal nekdo na hitro zakriti sledi svojih dejanj.

"Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja (...) Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU," je na Twitterju zapisal še en svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Poboj civilistov v Buči je bil "načrtovani masaker", je tvitnil zunanji minister Dmitro Kuleba in zahteval "nove uničujoče sankcije G7".

Bucha massacre proves that Russian hatred towards Ukrainians is beyond anything Europe has seen since WWII. The only way to stop this: help Ukraine kick Russians out as soon as possible. Partners know our needs. Tanks, combat aircraft, heavy air defense systems. Provide them NOW. pic.twitter.com/LX5S3KVrwD

— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) April 3, 2022

Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za "grozljive" in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Twitterju zapisala, da so jo poročila o "neizrekljivih grozotah" na območjih, s katerih se umika Rusija, "šokirala". Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za "kruto realnost Putinovih vojnih zločinov". "Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati," je zapisala na Twitterju.

Appalled by atrocities of Russian army in #Bucha & other liberated areas.

This is cold reality of Putin’s war crimes.

World must be aware of what is happening. Tougher sanctions must be imposed.

Perpetrators & their commanders must be brought to justice.#StandWithUkraine️

— Roberta Metsola (@EP_President) April 3, 2022

Nove sankcije proti Rusiji je medtem že napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Tudi on je zapisal, da so ga podobe ruskih grozodejstev na območju Kijeva šokirale.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prav tako poudaril, da morajo ruske oblasti "odgovarjati za zločine" v Buči.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila "nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste" in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Velika Britanija bo po njenih besedah "podprla kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča".

Bucha massacre was deliberate. Russians aim to eliminate as many Ukrainians as they can. We must stop them and kick them out. I demand new devastating G7 sanctions NOW:

-Oil, gas, coal embargo
-Close all ports to Russian vessels and goods
-Disconnect all Russian banks from SWIFT pic.twitter.com/oZkCAETCQp

— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) April 3, 2022

Nemški kancler Olaf Scholz je pozval, naj se dostop do območja domnevnih zločinov nemudoma zagotovi Mednarodnemu odboru rdečega križa, ki naj tako neodvisno ugotovi dejansko stanje. "Te zločine ruske vojske moramo razjasniti," je dejal in pozval h kaznovanju odgovornih.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CNN dejal, da so prizori, kakršni prihajajo iz Buče, "vsakodnevna realnost, dokler se bo ruska brutalnost proti Ukrajini nadaljevala".

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je rusko vojsko v Ukrajini danes obtožila vrste vojnih zločinov, vključno z usmrtitvami civilistov, plenjenjem in posilstvi. Vojne zločine naj bi ruski vojaki zagrešili v okolici mest Kijev, Harkov in Černigiv, organizacija pa je svoje trditve osnovala na pogovorih z desetimi pričami, žrtvami in prebivalci. "Primeri, ki smo jih zabeležili, govorijo o neizrekljivi, namerni krutosti in nasilju nad ukrajinskimi civilisti," je dejal direktor HRW za Evropo Hugh Williamson. "Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem v rokah ruskih sil bi morali biti preiskani kot vojni zločini," je dejal.

Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sicer Rusijo danes obsodila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županij. V video sporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.

Poročila o novih ruskih grozodejstvih, pa tudi eksplozije v strateško pomembnem ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa, prihajajo v času, ko je v Moskvo prispel humanitarni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, Martin Griffiths. Ta se bo iz Moskve podal še v Kijev. Tako Rusija kot Ukrajina sta po Guterresevih besedah pristali na srečanje z njim, cilj pa naj bi bil vzpostaviti "humanitarno prekinitev ognja".

Janša pokol v Buči primerjal z dogajanjem v Katinskem gozdu

"To so množični zločini proti človečnosti. Ruska armada se vede kot horda rabljev KGB v Katinu. Ter v številnih drugih krajih pred in po tem. Nikoli ne prevzema odgovornosti. Potem ko smo videli pokol v Buči, nas je groza sploh pomisliti, čemu bomo priča v Mariupolju," je tvitnil Janša.

V Katinskem gozdu se je aprila 1940 zgodil pokol skoraj 22.000 Poljakov, ki v Rusiji še vedno ostaja v veliki meri tabu. Pokol poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev, s streli v tilnik je namreč izvedla tedanja sovjetska Rdeča armada oziroma sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina.

This are massive crimes against humanity. Russian army behaves as a horde of KGB executioners at Katyn. And at many other places after and before. Never bearing responsibility.
After seeing #BuchaMassacre, we are terrified to even imagine what we will see in #Mariupol. pic.twitter.com/A3bb3aOTNA

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 3, 2022

Rusija zanika poboje civilistov v Buči

Rusko obrambno ministrstvo je danes zatrdilo, da ruske sile niso ubile civilistov v kraju Buča. Kot je zatrdilo, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči.

Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zatrdilo ministrstvo, so imeli vsi prebivalci "možnost, da svobodno zapustijo naselje v smeri severa", saj so predmestja Kijeva južno od Buče takrat neprestano obstreljevale ukrajinske sile. Pretresljive fotografije in video posnetke trupel, ki prekrivajo ulice Buče, so v Moskvi označili kot provokacijo in "še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije".

Ministrstvo je obenem poudarilo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan potem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil z območja Kijeva in Černigiva v Ukrajini. Omenjeni posnetki so nato v javnost prišli šele v soboto, so opozorili. Sam župan Buče Anatolij Fedoruk je 31. marca potrdil odhod ruskih sil in pri tem ni niti omenil kakšnega ubitega civilista z rokami, zvezanimi na hrbtu. Tovrstne navedbe so se pojavile šele kasneje, potem ko so v kraj prispeli pripadniki ruskih varnostnih služb, so še izpostavili na ruskem ministrstvu.