Nekaj malega več kot dva tedna predsedujete Socialnim demokratom. Lahko strnete vaše vtise tega obdobja?

Bilo je zelo dinamično. Vsak dan aktualna vlada z vladajočo stranko SDS poskrbi, da dela ne zmanjka. Tudi v smislu, ko je treba ubraniti interese Slovenije, zlasti na mednarodnem parketu, pri tem mislim razne solo akcije različnih pisem, tožarjenja v tujino. Marsikaj se dogaja.

Prva dva tedna sta sicer bila obetavna, imam zelo pozitiven občutek, veliko ljudi pristopa, ponuja sodelovanje z idejami. Konkretno pa sem si tudi sama, ko me je predsednik stranke prosil za vodenje stranke do kongresa, zadala cilj, da stranko čim bolj odprem pri pogovoru s sindikati, nevladnimi organizacijami, gospodarsko zbornico – vse to je že za mano v teh dveh tednih. Imamo izjemen potencial in želim si, da se kot stranka čim bolj odpremo in začnemo stvari delati drugače, predvsem za ljudi, za Slovenijo in se tudi kot opozicija povezovati, sodelovati, ker imamo zelo razdrobljeno ne le opozicijo v državi, temveč se mi zdi, da smo tudi kot narod razdrobljeni. Veliko je nemira, nezadovoljstva v družbi. Upam, da nam bo uspelo to preseči.

Po rezultatih ankete, ki je bila objavljena v začetku tega tedna, je SD po vašem dvotedenskem vodstvu na prvem mestu med opozicijskimi strankami ... 

Ne toliko kot ankete in obujanje stranke mi je ključno pridobiti zaupanje ljudi, zaupanje v politike. To nameravam narediti ravno s povezovanjem z ljudmi. Res pa je, da je levi, srednji pol opozicije zelo razdrobljen. Če nam bo tu uspelo doseči sodelovanje, manj metanja polen pod noge, da delamo velike, konkretne zgodbe skupaj, potem bomo uspeli doseči tudi spremembe.

Za nami sta v tem kratkem obdobju dve interpelaciji. Eno smo vložili mi takoj po mojem prihodu zoper ministra za notranje zadeve, saj je po mojem mnenju dejansko presegel mejo zdravega okusa, predvsem pa nedopustnosti, ko je pristal na to, da bi se v Sloveniji lahko zgodil tudi koncert velike hrvaške ikone skrajne desnice, ki promovira ideje, kot so fašizem, genocid, ustaštvo. Mi smo temu jasno rekli ne; da tega ne bomo dovoljevali. Temu je namenjena tudi interpelacija. Zelo sem zadovoljna, da smo pri tem dobili tudi sodelovanje celotne opozicije. Razlogov, zakaj bi minister v tem primeru moral oditi, pa je več kot dovolj.

Že, a kljub temu vam je verjetno ta anketa dala dodaten zagon, predvidevamo, ali je to morebiti celo obet k temu, da postanete po naslednjih volitvah nova predsednica vlade? Imate take ambicije?

Iskreno si ne upam napovedovati, je pa to dokaz zaupanja, da smo zrela stranka, ki je naredila ta preobrat, da so ljudje tudi v teh dveh tednih prepoznali, da gre za svežo energijo, ki mogoče obeta spremembo. Se pa zavedamo, da bomo morali dokazati, da upravičimo to menjavo. Jaz sem predlagala, da gremo čim prej na kongres, da tudi dobim mandat kot predsednica stranke. Ni me strah oditi na volitve, ko te bodo in tudi ne stranke popeljati na volitve.

Torej je odgovor da?

Da.

Kdaj lahko pričakujemo kongres stranke SD?

Predlagala sem, da kongres izpeljemo čim prej. Idealno bi se mi zdelo to jeseni, konec septembra, imamo možnost odprtih razprav. Do takrat se morda pokaže še kakšna kandidatka, kandidat. Smo demokratična stranka. In nato izpeljemo kongres in ustoličimo novo vodstvo. Bom pa sama seveda kandidirala.

Še vedno ste evropska poslanka. Kako boste vodili stranko v primeru, da vas izvolijo za predsednico stranke? Med Slovenijo in Brusljem? 

Ostajam evropska poslanka, v vsakem primeru vsaj do naslednjih volitev. Ljudje so mi ta mandat zaupali, prepričljivo, z veliko večino preferenčnih glasov. Mislim ga odgovorno opravljati, se pa zavedam, da bom morala kakšne vodilne položaje, ki sem jih dobila v evropskem parlamentu v zadnjih 11 letih, dati nazaj. Tako se bom lahko posvetila zgodbam, ki so ta hip pomembne za Slovenijo. Zdaj se ukvarjam z vprašanjem schengenskega prostora in odpravo kontrole na notranjih mejah.

Želim tudi izkoristiti položaj, ki ga imam kot dobra poznavalka na evropskem parketu s povezavo s partnerji, sestrskimi strankami znotraj politične družine. Zdi pa se mi, da bo ključno za našo majhno Slovenijo, ki je precej ranljiva, to mednarodno povezovanje. Tu vidim svojo prednost, saj imam precej izkušenj ravno iz te mednarodne scene.

Tako imenovani "novi obrazi", ki so v zadnjih treh mandatih vodili Slovenijo, so se izkazali, kot so se izkazali. Politika na splošno v očeh ljudi izgublja na vrednosti v Sloveniji že dlje časa. Menim, da je to tudi eden vaših glavnih izzivov. Kako, če sploh, povrniti zaupanje ljudi v politiko? 

Sama gotovo ne, z zelo dobro ekipo ljudi, ki jih imam okoli sebe, pa lahko marsikaj naredimo boljše.

Omenjate nove obraze. Politični eksperiment novih obrazov se tudi v Bruslju ni obnesel. Zelo izrazito se nam je to, da nekih novih obrazov slovenske politike čez noč ni bilo več, poznalo tudi na evropskem parketu. Ravno skozi te nove obraze smo izgubili. Sebe ne smatram kot novi obraz, sem na čelu stranke, ki ima zelo dolgo tradicijo, tudi sama sem že enajst let v politiki na mednarodni ravni. Morda sem nov obraz, ki v slovensko politiko vstopa iz mednarodnega parketa, a menim, da če bom znala in jaz upam, da bom, to izkušnjo politike, ki ima višji nivo kulture, prenesti na domač parket, mi bo najprej z zgledom uspelo povrniti zaupanje ljudi v politiko. Ne z negativno retoriko, nizkimi udarci in lažmi. To ni moja politika. Moja politika je iskreno povezovati, iskati tiste zgodbe, ki jih lahko izpeljemo in ki so dobre za Slovenijo.

Ko ste prevzeli vodenje SD-ja, so nekateri analitiki napovedali, da boste stranko pomaknili skrajno levo, drugi pa so zatrjevali, da se to nikakor ne bo zgodilo. Kje torej se bo SD na tej politični premici nahajal?

Precej mitov se drži okoli mene, ki jih bo treba razbiti. Tudi to, da sem radikalna levičarka, kar se je pojavilo zaradi dezinformacij, laži, da sem migrantoljubka, da sem nekdo, ki vabi migrante. Nasprotno, sem nekdo, ki skuša reševati izzive z migracijami.

Marsikaj ustvarjajo mediji, marsikaj tudi politiki s sovražnim govorom. V zadnjih letih sem bila tega deležna zelo veliko. Sama se ne bi pozicionirala ne med radikalno levico ne na neko zmerno sredino, temveč tja, kjer so politike socialne demokracije. Vidim se v temah, pri katerih gre za socialno pravičnost, kako zagotoviti ljudem dostojanstvo, kar si danes želijo. S tem sem se tudi ukvarjala na evropskem parketu in to bo moj izziv tudi v Sloveniji. Sem ponosna socialnademokratka, a znam poslušati tudi vse druge. Nimam težav sodelovati tudi s politiki z drugačnimi pogledi, razumem, da so med nami razlike in prav je, da so razlike, dokler se pogovarjamo na kulturen način.

SD je bila nekoč glavna politična sila in vodilna stranka na lokalnem nivoju na Obali. Najprej je ta primat v Kopru izgubila z Borisom Popovičem, nato nazadnje z lokalnimi volitvami tudi v Izoli v Piranu. Je vaš današnji obisk povezan tudi z željo po resnejših političnih ambicijah znova tudi v slovenski Istri?

Vsekakor. Zavedam se, da imamo Socialni demokrati izzive na Obali, da smo bili tu tradicionalno zelo močni in da temu danes ni tako. Nova vodstva lokalnih organizacij so se vzpostavila, krepi se zaupanje ljudi v SD, vzpostavljajo pa se tudi novi odbori Mladega foruma SD in nasploh mi je všeč, da k nam pristopa veliko mladih, novih ljudi. Danes, ko smo imeli srečanje, je bil en pozitiven naboj, dobra energija, veliko idej. Slišala sem tudi, kakšni so izzivi, kjer Socialni demokrati lahko storimo več.

Na kratko sem se srečala tudi z županom Mestne občine Koper. Tisto, kar se mi zdi ključno za slovensko Istro je, kako si zagotoviti vodo, torej oskrba z vodo. Tu lahko in moramo Socialni demokrati storiti več, prav je, da se voda še vedno pridobiva tudi s Hrvaške, tu so na voljo še evropska sredstva, čeprav govorimo, da evropskega denarja ni dovolj. Je, če ga znaš pravilno črpati, zastaviti programe. Nekaj znanja in izkušenj imam tudi sama in bom skušala pomagati tudi na čelu stranke. Zlasti pri teh vprašanjih, ki so pomembna – vprašanje vode, gospodarstva, črpanja evropskih sredstev, predvsem pa, da ponovno okrepimo zaupanje med ljudmi, da bodo začeli verjeti, da delamo za njih.

Sta se z županom Alešem Bržanom pogovarjala še o čem poleg vprašanja vodnega vira?

Pogovarjala sva se o izzivih občine, eno od vprašanj je bila preskrba z vodo, tudi vprašanje turizma, odpiranja meja po koncu prvega vala epidemije, kakšne so bojazni občine, kako bo, ko bo spet veliko več turistov, veliko več potovanj. V pogovoru je bil optimizem, kje so možnosti, priložnosti sodelovanja.

Govorila sva tudi o plezalni steni, olimpijskem centru, ki bi lahko povezoval izjemne športnike, ki jih imamo na Obali, z mednarodnimi športniki. To je projekt, ki smo ga postavili na noge in za katerega bo pol sredstev zagotovila občina, pol pa bo morala zagotoviti država. Tu se ta hip zatika in upam, da bomo uspeli skupaj zadevo premakniti.

Opazil sem, da večkrat na spletu objavljate fotografije Pirana. Prihajate sem na dopust ali gre za kakšne druge okoliščine?

Zelo rada imam slovensko obalo, slovensko morje, še najraje izven turistične sezone. Imam pa še en vzrok, in sicer da moj brat živi v Piranu. Zato je Obala velikokrat tudi izhodišče, kjer se družina zbere in nekaj časa preživi skupaj. Zato kar pogosto prihajam na slovensko Obalo. Brat je sicer glasbenik, umetnik, zato imam še drugačen pogled, kako se razvija turizem skupaj s kulturo in umetnostjo. Sem pa tudi potapljačica in se včasih pridem v Piran potapljat. Z bratom sva velikokrat raziskovala tudi zaledje Istre. Danes so me izzvali, če sem bila v Abitantih. Precej zaledja poznam, menim, da imamo izvrstno obalo in veliko priložnosti, potencial za turizem, razvoj gospodarstva. Tudi po epidemiji se bo izkazalo, kako se bo Obala naprej razvijala. Želela bi si, da bi Piran in tudi druga obalna mesta zaživeli, tudi kar se tiče kulture, da bi tudi ustvarjalci spet dobili priložnosti.