Partnerji projekta Pharaon razvijajo, oblikujejo in povezujejo različne tehnološke pripomočke za izboljšanje kakovosti življenja. Med temi je tudi pametna zapestnica, ki skrbi za varnost starejših odraslih v domovih za starejše, meri srčni utrip, število opravljenih korakov, vrsto aktivnosti in porabljenih kalorij ter obvešča oskrbovalce o dobrem počutju in morebitnih nevšečnostih, ki se lahko pripetijo varovancem.

Video-konferenčni sistem Daisy omogoča komunikacijo s sorodniki in prijatelji, ter po potrebi z zdravnikom in drugim zdravstvenim osebjem, svojci in prijatelji pri tem uporabljajo aplikacijo IoChat, aplikacija SeniorsPhone pa starejšim omogoča preprostejšo uporabo pametnih telefonov, s katerimi lahko kličejo oskrbovalce, skrbnike, sorodnike in prijatelje, jim pišejo sporočila, sporočajo lokacijo njihovega nahajanja ali uporabljajo aplikacije, naložene na telefon. Različni senzorji, ki so lahko nameščeni v prostoru, pripomorejo k zaznavanju sprememb v sobi in s tem skrbijo za varnost starejših: senzor za merjenje kakovosti zraka in senzor za zaznavanje gibanja. Gumb za klic lahko starejši pritisnejo, ko potrebujejo pomoč, pri tem pa imajo napravo ves čas pri sebi (npr. obešenega na traku okoli vratu). Platfoma IoTool, ki je bila razvita v namen zbiranja podatkov, poslanih s strani senzorjev in pametnih zapestnic, podatke lahko šifrira, shrani in obdela. Podatke se tudi analizira, zazna anomalije (SmartHabits) ter se jih lahko prikaže v obliki grafov (Discovery), te pa lahko nato uporabijo oskrbovalci za potrebe optimizacije okolja starejših ter nudenje potrebne pomoči.

Slika 1: Pripomočki in senzorji za izboljšanje počutja starejših odraslih: (1) senzor kakovosti zraka, (2) senzor za zaznavanje gibanja, (3) gumb za klic, (4) pametna zapestnica, (5) aplikacija SeniorsPhone, (6) video-konferenčni sistem Daisy, (7) platforma Discovery za prikaz podatkov iz senzorjev, (8) platforma IoChat.

V Domu upokojencev Izola so raziskovalci za namen testiranja jeseni v lanskem letu organizirali delavnice za štiri skupine starejših odraslih, eno skupino njihovih družinskih članov in eno skupino medicinskega osebja. Skupno je bilo v delavnice vključenih 18 oseb, katerim so predstavili namen in cilje projekta Pharaon, tehnologije, ki bodo uporabljene, nato pa so tehnologije preizkusili tudi sami in podali pripombe za morebitne izboljšave. Starejši so večino tehnologij ocenili kot uporabne, zlasti so jim bili všeč senzorji za spremljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih. Nekatere tehnologije, še posebej orodja z vmesniki na dotik, bo potrebno v naslednjih fazah prilagoditi tako, da bodo ustrezale posebnim potrebam starejših odraslih in bodo še enostavnejše za uporabo.

V Sloveniji vodi implementacijo tehnoloških rešitev raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, in sicer v Domu upokojencev Izola, podjetja SenLab, Ericsson Nikola Tesla in Ascora prispevajo in izboljšujejo tehnološke rešitve, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa prispeva z vpogledom v potrebe starejših odraslih ter skrbi za diseminacijo rezultatov projekta.

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 na podlagi sporazuma o dodelitvi sredstev št. 857188.