Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, bo država priskočila na pomoč s tem, ko bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Pogoj pri tem je, da bodo njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju prav tako ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki. Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Tudi tu so izjema banke in zavarovalnice.

Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Ta se bo v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan v enotni višini 200 evrov. "Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več," je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov. Kljub opozorilom opozicije, da so prihodki samozaposlenih pogosto neenakomerno razporejeni skozi leto, je kot pogoj za koriščenje tega ukrepa obveljalo vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.

Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal med 130 in 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.

Zakon ob tem določa, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.

V delu, ki sega na področje šolstva, predlog zakona določa, da vse oblike izobraževanja potekajo na daljavo. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.

V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom. Med drugim zakon nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.

Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od nedelje. V ta zakon pa je vlada zapisala, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti, kar je povzročilo nasprotovanje v opoziciji.

Ukrepi segajo tudi na področje javnega sektorja, med drugim z znižanjem plač funkcionarjem za 30 odstotkov, pri čemer so izjema sodniki in župani, ter možnostjo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.

Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon sega tudi na področje policije. Z namenom zagotovitve spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije bodo smeli policisti med drugim tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov. Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije, je zatrdil Šircelj. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič (Levica) je napovedala, da bodo zakon poslali v ustavno presojo.

Vlada je nameravala onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu, vendar je odbor DZ za finance v sredo ta člen črtal. Vlada je zato v parlamentarni postopek že poslala predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero namerava urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Premier Janez Janša je danes opozoril, da bi se v primeru referenduma vsi roki iz danes sprejetega zakona odmaknili v nedogled.

DZ je zakon sprejel s 53 glasovi za, nasprotoval mu je le poslanec Levice Miha Kordiš, medtem preostali poslanci te stranke niso glasovali.