Foto: Tamino Petelinšek/STA

Poleg tega so v razpravi ugotovili tudi, da je sodelovanje med evropskimi agencijami, kot so Frontex, Europol in Evropski azilni podporni urad (Easo), in državami Zahodnega Balkana "dvosmerna cesta". Ne gre torej samo za to, da agencije nudijo pomoč, ampak tudi da države ustrezno uporabljajo orodja, ki so jim na voljo, in obenem podpirajo te agencije z ustreznimi informacijami, je Hojs povedal na novinarski konferenci po srečanju.

Minister je na zasedanju izpostavil še, da je za vse to potrebno tudi ustrezno financiranje. Zato mora biti dobršen oziroma vsaj določen del investicij v višini več kot 30 milijard evrov, ki jih namerava EU investirati v regijo, namenjen področju notranjih zadev. "Pri tako velikih denarjih bi bilo pravzaprav sramotno, če ne bi našli ustreznega denarja tudi za financiranje našega področja," je dejal Hojs.

Aleš Hojs, foto: Tamino Petelinšek/STA

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je sodelovala na zasedanju, je na novinarski konferenci izpostavila pomen sodelovanja pri upravljanju migracij, pa tudi v boju proti organiziranemu kriminalu. Pomen sodelovanja je izpostavila tudi v luči dogajanja v Afganistanu, hibridnih groženj Belorusije proti meji EU in migrantski krizi v Rokavskem prelivu. "Nič od tega ne more upravljati posamezna država sama, prav tako ne more s tem upravljati Evropska unija sama. Moramo sodelovati, tudi z državami izvora in tranzitnimi državami," je poudarila.

Izpostavila je pomen izmenjave informacij in policijskega sodelovanja med EU in partnericami z Zahodnega Balkana.

Ylva Johansson, foto: Tamino Petelinšek/STA

"Evropska komisija je pripravljena s financiranjem in strokovnim znanjem še tesneje sodelovati, ker se lahko s temi izzivi soočamo zgolj skupaj. Države Zahodnega Balkana niso samo del Evrope, ampak imajo tudi prihodnost v Evropski uniji. Zato je pomembno, da vlagamo v naše tesno sodelovanje," je povedala.

Tuje novinarje je so zanimali tudi očitki glede nasilnega zavračanja migrantov oziroma t. i. pushbackov na račun slovenske policije. Minister Hojs je izrazil presenečenje nad takšnim vprašanjem, saj da še ni slišal za takšne očitke.

"Slovenska policija dela vse popolnoma zakonito brez kakršnihkoli pushbackov. Seveda pa je bilateralno vračanje na Hrvaško tistih, ki ne zaprosijo za azil, popolnoma zakonito," je povedal. "Tukaj moram kakršnakoli namigovanja o tem, da se na slovensko-hrvaški meji izvajajo pushbacki, najostreje zanikati," je poudaril.

Komisarka Johanssonova je medtem glede vprašanja nasilnega zavračanja migrantov na meji med Hrvaško in BiH dejala, da je glede tega zaskrbljena, vendar pa da zelo dobro sodeluje s hrvaško vlado pri razreševanju tega vprašanja. Trenutno se izvaja neodvisni nadzorni mehanizem, za katerega se zdi, da deluje, je povedala.

Zasedanja so se poleg komisarke udeležili notranji ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU. Prišli so tudi predstavniki agencij EU Frontex, Europol in Easo.

V petek se bodo na Brdu pri Kranju sestali še pravosodni ministri. Ministrska konferenca EU-Zahodni Balkan za področje notranjih zadev in pravosodja je srečanje, ki se organizira enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.