Po poročanju lokalnih medijev so se mnogi zaposleni, tako ženske kot moški, v javnih institucijah, univerzah in zasebnih podjetjih pridružili stavki, da bi izrazili solidarnost s protestniki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Več deset tisoč večinoma mladih žensk in moških pa je preplavilo ulice mest, med drugim Gdanska, Lodza, Varšave in Vroclava. Roke stran od moje hčerke, Nič ne more ustaviti jezne ženske, so bili zapisi na transparentih, ki so jih nosili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Županja tretjega največjega poljskega mesta Lodz Hanna Zdanowska je v torek na družbenih omrežjih objavila fotografijo svojega praznega stola s pripisom Ne dela. Podporo protestom je izrazil tudi župan prestolnice Varšava Rafal Trzaskowski.

Kljub omejitvam druženj zaradi epidemije novega koronavirusa množični protesti potekajo vsakodnevno od minulega četrtka, ko je ustavno sodišče presodilo, da je sedanja zakonodaja, ki dovoljuje splav v primeru deformacij zarodka, neskladna z ustavo. Splav bo tako mogoč le še v primeru posilstva ali incesta ter ogroženosti življenja matere.

Množični so bili protesti tudi v torek. Večinoma mladi so protestirali tako v velikih, tradicionalno bolj liberalnih mestih, kot tudi v manjših konservativnejših mestih. Ponekod so ovirali promet in prižgali sveče pred sedežem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki jo krivijo, da stoji za sporno odločitvijo, saj je ob predsedniku ustavnega sodišča zamenjala tudi vrsto ustavnih sodnikov.

Protesti so se v torek zvečer še okrepili po televizijski izjavi predsednika PiS Jaroslawa Kaczynskega, da je razsodba ustavnega sodišča "povsem v skladu z ustavo" in da so protestniki zakrivili huda kazniva dejanja. Obtožil jih je, da želijo uničiti državo in poljski narod ter pozval podpornike svoje stranke k "obrambi cerkva za vsako ceno", potem ko so protestniki v nedeljo zmotili nekaj maš in stene več cerkva popisali s slogani, kar je bilo v globoko katoliški državi doslej nepredstavljivo. Notranji minister Mariusz Kaminski je obljubil odločno ukrepanje.

Včeraj objavljena anketa neodvisne agencije IBRiS kaže, da 66 odstotkov vprašanih nasprotuje odločitvi sodišča, 69 odstotkov pa jih podpira referendum o pravici do splava.

Na Poljskem je pravica do umetne prekinitve nosečnosti že zdaj izredno omejena zaradi ene najstrožjih zakonodaj v Evropi. Letno v državi izvedejo okoli 2000 legalnih splavov, od tega večino prav zaradi deformacij zarodka. A po ocenah skupin za pravice žensk je dejansko splavov 200.000 na leto, ilegalnih ali pa gredo ženske v tujino, poroča dpa.

Trenutno veljavna zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti, ki je pogosto označena kot "kompromis o splavu", je bila sprejeta leta 1993. Za spremembe v luči prepovedi splavov zaradi deformacij so si prizadevali poslanci iz PiS, ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče. Njegova odločitev odpira pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je že napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.

Predhodni poskus zaostritve zakonodaje leta 2016 je propadel, potem ko se je v znak nasprotovanja po vsej državi na protestih zbralo več deset tisoč žensk.

Na tokratno odločitev ustavnega sodišča se je zvrstila vrsta kritičnih odzivov tudi iz tujine. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je menila, da gre za kršitev človekovih pravic, mednarodna nevladna organizacija Amnesty International pa je opozorila, da bo odločitev v nesorazmerni meri prizadela tiste ženske, ki si ne bodo mogle privoščiti poti v tujino, kjer bi lahko opravile splav.

Mladinska aktivistična organizacija bo ob 11. uri pred veleposlaništvom Poljske, Bežigrad 10 v Ljubljani, izvedla protestno akcijo v znak solidarnosti s poljskimi protestniki, ki se borijo proti omejitvi pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Organizatorji bodo ob tem na voljo tudi za izjave, so sporočili.