Za Slovenijo je bilo tokratno zasedanje zelo pomembna priprava na december, ko bo gostila 23. redno zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP23). Takrat bo od Turčije tudi prevzela dveletno predsedovanje konvenciji v obdobju 2024-2025.  

Kot je dejal minister Uroš Brežan, vidi slovensko predsedovanje Barcelonski konvenciji tudi v luči drugačne, pomembnejše vloge Slovenije v mednarodnem okolju. "Z izvolitvijo za nestalno članico varnostnega sveta (VS) je Slovenija dobila drugačen pomen in že v sami kandidaturi in kampanji za nestalno članico VS so bile za Slovenijo okoljske teme izjemnega pomena. Kot predsedujoča Barcelonski konferenci bo Slovenija poudarjala čezmejno vodno sodelovanje, kvaliteto morskega okolja in podnebne teme," je poudaril Brežan.

Slovenija bo nadaljevala zastavljeno pot in jo bo pospešila z vzpostavljanjem zavarovanih območij na morju in celovitega upravljanja z obalo in prostorskega načrtovanja na morju. Slovenija je naredila velik korak naprej na tem področju in je pred našimi sosedami. Evropska komisija računa na aktivno vlogo Slovenije pri širjenju tega procesa z modrimi in zelenimi koridorji v regiji Jadrana in širšem Sredozemlju. Med prioritetami je tudi vključevanje mladih v proces izboljševanja programov izobraževanj na vseh ravneh s temi vsebinami, kot tudi vključevanje mladih v proces načrtovanja ukrepov za zmanjševanje negativnih učinkov podnebnih sprememb tako na kopnem kot na morju. 

Ta proces, da obstoječe institucije vključijo mlado generacijo pri odločanju vlad že v načrtovanje teh ukrepov, ki so na lokalni ravni, je izjemno pomemben tudi na evropskem nivoju in je nov. V fokusu slovenskega predsedovanja bodo tudi ukrepi, ki so povezani z zmanjševanjem obremenitev, povezanih z ladijskim transportom in zmanjševanjem vseh onesnaženj, ki so povezane z rednimi misijami in izrednimi dogodki ob nesrečah na morju. "Predsedovanje Barcelonski konvenciji je gotovo priložnost, da se take pobude širše predstavijo, zanje pridobi potrebna podpora," je prepričan minister Brežan.

Temeljni namen Barcelonske konvencije je zmanjšanje negativnih učinkov onesnaževanja morskega in obalnega okolja in preprečevanje onesnaževanja ter ozaveščanje z vzpostavljanjem ter izvajanjem konkretnih aktivnosti. Biro pa med zasedanji konvencije, ki so vsaki dve leti, usmerja program in vsebinsko delovanje ter spodbuja izvajanje konvencije. Člani biroja so zato v Izoli temeljito obravnavali pripravo gradiv za COP23. Posebno pozornost so namenili vplivu podnebnih sprememb na Sredozemsko morje s scenariji do leta 2050 in s predlogi ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov. Druga pomembna tema decembrskega zasedanja bodo ukrepi za izboljšanje stanja biološke raznovrstnosti, vključno s širitvijo zavarovanih območij na morju. Glede na intenzivne priprave je pričakovati, da se bodo decembra ukvarjali še z ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja s kopnega v morje vključno s plastiko ter z načrti za zmanjšanje onesnaženj zaradi nesreč na morju. 

Zasedanje bo potekalo na visoki ravni z udeležbo ministrov pogodbenic pod geslom "od odločitev k dejanjem". Pogodbenice Barcelonske konvencije so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.

Prejšnje, 22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije je decembra 2021 gostila turška Antalya. Najpomembnejši dosežek je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeti so bili tudi srednjeročna strategija okoljskega programa Združenih narodov, akcijski načrt za Sredozemlje 2022-2027 in strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju.

Direktor JZP Izola Iztok Škerlič je opozoril, da "Slovenija s tem zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makro regijo (EUSAIR), katere letni forum je ob slovenskem predsedovanju leta 2022 gostila prav Izola, in vsebinami Barcelonske konvencije." Slovenija je v okviru EUSAIR med drugim oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu, posebej pa se je izkazala še pri tematikah modrih in zelenih koridorjev ter pomorskega prostorskega načrta.

Na decembrskem zasedanju konvencije pričakujejo več sto udeležencev. Udeležila se ga bo tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.