Že lani so zaradi gradnje nove poslovne stavbe biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo morali porušili prezimovalni rastlinjak in vhodni objekt botaničnega vrta ob Večni poti. Ker nimajo ustreznega rastlinjaka za prezimitev mediteranskih rastlin, bodo te odpeljali v varstvo Vrtnarije Marjetica Koper. Za to bodo morali plačati okrog 20.000 evrov, za prevoz v eno smer pa 800 evrov.

"To, kar se dogaja z botaničnim vrtom, je nacionalna katastrofa. 212 let stara ustanova se mora sama boriti, da rastline sploh preživijo, medtem ko v Evropi botanični vrtovi širijo svoje rastlinjake," je za povedal vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.

V posmeh vsem univerzitetnim botaničnim vrtovom po Evropi so botanični vrt po njegovem mnenju postavili kot profitni center znotraj biotehnične fakultete. Pojasnil je, da vrtovi niso profitne organizacije, od države dobijo zgolj tretjino sredstev, dve tretjini pa jih pridobijo na trgu. Tako je bilo pred epidemijo covida-19, zdaj na trgu ustvarijo le tretjino sredstev. Če ne bi bilo tržne dejavnosti, bi vrt po njegovih navedbah že zdavnaj propadel.

V botaničnem vrtu imajo sicer že nekaj let pripravljene načrte za nov rastlinjak, trenutno so v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja. Ker pa gre za zemljišče, ki ga je dala mestna občina, so tam neki zadržki, je opozoril Bavcon. "Še ob 210-letnici vrta leta 2020 se je govorilo, da je že čas za novi botanični vrt, čez tri dni pa smo dobili elektronsko sporočilo, da moramo vse rastline odstraniti, ker bodo porušili rastlinjak. Prvo polovico so porušili lani, zdaj je na vrsti druga polovica," je poudaril.

Ob tem je izpostavil sporazum med univerzo in Nacionalnim inštitutom za biologijo iz leta 2014, ki je celotni vhodni objekt dal inštitutu, kjer nastaja biološko stičišče, iz katerega je sicer izbrisan botanični vrt. "Pa ravno zaradi prestavitve železnice v Botanični vrt na Ižanski cesti 15 leta 1974 se je tam začelo z odkupom zemljišč za novo razširjeno lokacijo. Tam je bil najprej predviden botanični vrt, potem šele gradnja biološkega središča, zgodilo se je pa ravno obratno. Ko se je biološko središče zgradilo, se je na vrt pozabilo," je pojasnil Bavcon.

Vhodni objekt iz leta 1996, še neamortizirano stavbo so podrli, vrt je izgubil rastlinjak dokončan s težko pridobljenimi tržnimi sredstvi. "Z izgubo rastlinjaka izgubljamo vsi. Slabimo znanstveno zbirko, prav tako pa izgubljajo vsi obiskovalci botaničnega vrta, ki ne uspejo spoznati novih rastlinskih vrst," je opozoril Bavcon, ki s sodelavci že nekaj časa opozarja na prostorsko stisko, financiranje in kadrovsko podhranjenost.