Kratkoročna cenovna pričakovanja so zelo visoka, in sicer tako v industriji in gradbeništvu kot v storitvenih sektorjih, le v trgovini so na običajnih ravneh, je v prispevku prvi dan konference, ki jo pripravljata ljubljanska ekonomska fakulteta in časnik Finance, potekala pa bo še v sredo, dejal znanstveni svetnik pri Ekonomskem inštitutu pravne fakultete Bole.

Hkrati so kratkoročna pričakovanja proizvodne aktivnosti in zaposlovanja v industriji in gradbeništvu na ravni iz zadnje konjunkture (2016-2018), visoka so tudi v trgovini, v storitvenih sektorjih pa pričakujejo povprečno aktivnost.

Eksterni pogoji poslovanja naj bi se v letu 2022 umirili. Pri svetovnih cenah surovin se tako pričakuje zmanjšanje rasti cen pod štiri odstotke letno, je dejal Bole.

Konsenzusne ocene gospodarske rasti v območju z evrom, jugovzhodni Evropi in Sloveniji se gibljejo med 4,2 in 4,6 odstotka.

Bole je ob predstavitvi gibanj v času pandemije od marca lani do začetka letošnjega leta med drugim opozoril, da se je v Sloveniji trošenje države povečalo bolj kot v območju z evrom in v jugovzhodni Evropi, ni pa to imelo toliko ugodnejšega učinka na bruto domači proizvod (BDP) ali na socialno ogroženost.

Primerjalni podatki o dodani vrednosti, zaposlenosti in opravljenih urah tudi kažejo, da ukrepi države - predvsem subvencioniranje podjetij za delavce, ki niso mogli delati - sektorsko niso bili dobro ciljani. V panogah, ki zaradi zaprtja javnega življenja niso bile močno prizadete, je bilo podpore preveč, v panogah, ki so bile najbolj prizadete - kot so trgovina, promet in skladiščenje ter gostinstvo - pa je bila premajhna, je dejal Bole.

Izpostavil je visoko povečanje dolga širšega sektorja država. Ne trdi sicer, da visok dolg v "normalnih" razmerah ne bo vzdržen, bo pa glede tega pomembno, kako bodo Slovenijo dojemali vlagatelji. Napovedana umiritev rasti cen surovin sicer zmanjšuje verjetnost, da bo Evropska centralna banka (ECB) "potegnila ročno zavoro", torej zaostrila denarno politiko. Če jo pa bo, bo do posledic hitro prišlo, meni Bole.

"Napoved za drugo leto je ugodna. In tudi ne trdim, da dolg ni vzdržen, če so normalne razmere - če ne pride do tega, do česar je prišlo v evrskem območju, ko so pribitki narasli in je ECB začel intervenirati," je dejal Bole. Dodal, je, da lahko do dogodkov, ki lahko sprožijo negotovost, vedno pride.

Povečan dolg bo po njegovem mnenju zmanjšal potencial države za podporo dolgoletnemu tehnološkemu prestrukturiranju v okviru zelenega prehoda in za nekatere druge velike fiskalne zaveze, kot so naložbe v zdravstvu.