Dars je do celjske podružnice Alpine Bau prijavil za 13,5 milijona evrov terjatev, kar pa se zdi stečajnemu upravitelju Boštjanu Pavcu sporno. Darsu je tako priznal le ločitveno pravico na zadržanih sredstvih v višini dobrega 1,9 milijona evrov, je razvidno iz današnje objave na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

Postopek stečaja za celjsko podružnico drugega največjega avstrijskega gradbenega podjetja s sedežem v Salzburgu je bil uveden avgusta lani, mesec dni zatem, ko je v Avstriji njegova krovna družba umaknila predlagani načrt za sanacijo in vložila predlog za stečaj.

Stečajni upravitelj celjske podružnice je tedaj sodišču predlagal, naj Alpine Bau dovoli dokončanje del v predoru Markovec, a so v Darsu trdili, da so pogodbo že prej odpovedali.

Dars je tako v začetku decembra objavil nov razpis za dokončanje del, na katerega je v roku prispelo sedem ponudb. Od teh so tri višje od z razpisom določene najvišje vrednosti, to je 1,6 milijona evrov, so za STA povedali na Darsu. Kdo bo dokončal dela na skoraj 2,2 kilometra dolgem dvocevnem predoru, za zdaj še ni odločeno, saj strokovna komisija ponudba še pregleduje.

Je pa nadzorni svet Darsa decembra upravi že dal k izboru izvajalca za izvedbo elektro in strojne opreme v predoru. Izbrani ponudnik bo moral dela opraviti v petih mesecih.

Zaključek del naj bi bil odvisen od uspešnosti razpisov

Ob tem na Darsu pravijo, da sta zaključek vseh del in predaja prometu približno 5,2 kilometra dolgega odseka hitre ceste med Koprom in Izolo, katere sestavni del je predor Markovec, odvisna tudi od uspešnosti razpisov za dokončanje del. A navedenega roka, to je pred letošnjo turistično sezono, ne bo mogoče doseči.

Alpine Bau je bil izbran za gradnjo predora skupaj z mariborsko družbo CPM leta 2009. Dela so stekla v začetku leta 2010, rok za njihovo dokončanje pa je bil takrat določen marca 2013.

Tako kot Alpine Bau je v stečaju tudi CPM, prav tako pa tudi trije od štirih članov konzorcija, s katerim je bila avgusta 2006 sklenjena pogodba o gradnji hitre ceste Koper-Izola. To so SCT, Primorje in Kraški zidar, medtem ko CPK kot vodilni partner po obstoječi pogodbi trenutno pripravlja oceno obračuna. Tega bo nato pregledal nadzorni inženir in zatem se bodo odločili o nadaljnjih korakih, pravijo na Darsu.