V TRSTU PREPLAH ZARADI POJAVA DENGE: Sinoči opravili dezinsekcijo dela mesta, občane pozivajo naj se zaščitijo (VIDEO)

Trst

V Trstu so zabeležili primer denge, bolezni, ki jo prenaša egiptovski tigrasti komar, so sporočili iz tržaške občine. Sinoči so med 19.00 in 22.30 opravili dezinsekcijo dela mesta. Stanovalci so morali ostati v zaprtih prostorih in vse predmete, ki so jih pustili na prostem, po dezinsekciji prijeti z rokavicami in oprati. Tržačane pozivajo naj poskrbijo za stoječe vode in jih prekrijejo z mrežami proti komarjem, prav tako bazene.

Po poročanju italijanskih medijev je za boleznijo denge zbolela 13-letna deklica iz Trsta, ki se je vrnila s križarjenja po Karibih, kjer je bila s starši. Deklica je hospitalizirana v tržaški bolnišnici Maggiore, a naj bi se njeno zdravstveno stanje že izboljšalo. 

Zaradi zabeleženega pojava denge so sinoči v Trstu opravili dezinsekcijo na območju 200 metrov od Ulice Catullo do Ljudskega vrta. Ulice je bilo potrebno izprazniti, ljudje so se morali umakniti v svoje domove ali v notranjost lokalov. Zaprli so tudi ulice Catullo, Tibullo, Fabio Severo, Papiniano, Coroneo, Stoppani, Ronco, Nobile, Volta, Marconi in Carpison, Ulico sv. Frančiška in Ulico Ospitale Militare.

Po dezinsekciji je potrebno predmete, ki so ostali na prostem, prijeti z rokavicami in jih oprati. V primeru, da se predmetov dotaknemo z golo roko, je treba prizadeto mesto umiti z vodo in milom.

Italija že februarja dvignila stopnjo pripravljenosti

Mestne oblasti pozivajo Tržačane, naj poskrbijo, da bodo javne površine čiste, na okenskih policah, terasah in balkonih naj ne puščajo stoječe vode. Lastniki zemljišč in bazenov naj uporabljajo mrežo proti komarjem.

Italija je že v začetku letošnjega leta dvignila stopnjo pripravljenosti zaradi porasta zabeleženih okužb z virusom denge. Na povečanje števila okužb z dengo je v začetku leta opozorila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Gre za vročinsko bolezen, ki jo prenašajo komarji, neposredni prenos s človeka na človeka ni mogoč. Virus se pojavlja v tropskih in subtropskih območjih, v urbanih predelih Afrike, Srednje in Južne Amerike, jugovzhodne Azije, v vzhodnem Sredozemlju in na zahodnem Pacifiku.

Vsako leto se v kateri od evropskih držav pojavi kakšen primer denge, tudi v Sloveniji, vendar gre za ljudi, ki so se okužili med potovanjem v tujini. Lani je bilo pri nas zabeleženih devet primerov denge, leta 2022 enajst, leta 2021 ni bilo nobenega primera, leta 2020 eden, skupaj v zadnjih desetih letih 62 primerov.

Kako poteka bolezen denga?

75 odstotkov okuženih nima simptomov, ko se pojavijo, pa so podobni gripi. Glavni simptomi in znaki so visoka vročina, močan glavobol, bolečine v mišicah, sklepih in za očmi, pojavijo se izpuščaji. Pri majhnih otrocih in ljudeh, ki se okužijo prvič, je potek bolezni običajno blažji kot pri starejših otrocih in odraslih.

Pet odstotkov primerov napreduje v hemoragično vročico, ki pa je lahko življenjsko ogrožujoča. Bolniki imajo v prvih dneh visoko telesno temperaturo, počutijo se slabo. To obdobje traja od dva do sedem dni, nato vročina pade, bolniki začnejo bruhati, imajo bolečine v trebuhu in težko dihajo. Nagnjeni so h krvavitvam, ki se kažejo kot krvavitve iz nosu in dlesni, kot podplutbe in v nekaterih primerih kot notranje krvavitve.

Kot še pojasnjuje NIJZ, gre za simptome in znake začetka kritičnega obdobja, ki traja od 24 do 48 ur. V tem obdobju pride do povečane prepustnosti kapilar, zato tekočina iz krvožilnega sistema uhaja v okolna tkiva. Posledično pride do motenj v delovanju krvožilnega sistema, kar lahko vodi v stanje šoka, za katerega je značilen padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi življenjsko pomembnih organov. Če se takšno stanje ne zdravi, lahko nastopi smrt.

Zdravljenja posebej za dengo ni. NIJZ priporoča počitek, uživanje tekočin in po potrebi analgetike s paracetamolom. Jemanje aspirina odsvetujejo. Če se stanje v prvih 24 urah po padcu vročine poslabša, je potrebno poiskati zdravniško pomoč, saj gre lahko za razvoj hude oblike bolezni in je potrebno zdravljenje v bolnišnici.

Za okužbo so dovzetni vsi. Po preboleli okužbi se razvije imunost, ki ščiti pred ponovno okužbo z istim tipom virusa, še vedano pa se lahko človek okuži s katerim od preostalih treh tipov virusa. Pri ponovni okužbi se poveča tveganje za razvoj hude oblike bolezni.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija