Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle je na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre povzel sicer že znane gospodarske napovedi za Slovenijo za prihodnji dve leti, pri tem pa kot ključnega pomena izpostavil nujnost izvedbe sanacije bančnega sistema in konsolidacije javnih financ.

Ob tem je priznal, da ti ukrepi ne bi imeli takojšnjega učinka na rast gospodarstva, so pa dolgoročno potrebni. Vasle je navedel primer baltskih državah, kjer so bili varčevalni rezi ostrejši, zdaj pa že beležijo rast. Kot je dodal, zgolj varčevanje na materialnih stroških ni dovolj.

Najbolj vročo razpravo med primorskimi gospodarstveniki pa je prvi mož Umarja sprožil s trditvijo, da bi bilo treba naše gospodarstvo bolj odpreti tujcem, ki bi lahko marsikje tudi bolje upravljali z našimi firmami. Ob tem je moral Vasle zavrniti marsikateri pomislek, da bi tujci prišli vlagat v naša podjetja zgolj iz špekulativnih vzgibov.

Predsednik Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre Vojko Čok je ob tem izpostavil, da s tujimi vlagatelji Slovenci povečini nimamo slabih izkušenj. "Nasprotno, marsikje bi brez teh vlagateljev mnoga podjetja imela resne težave, če bi sploh lahko preživela," je Čok po srečanju ocenil za STA.

"Mnoga podjetja, če bi bila bolje upravljana, bi lahko bila uspešnejša in se ne bi ukvarjala s težavami, s katerimi se danes ukvarjajo - prezadolženostjo, zaostajanjem na področju razvoja," je ocenil Čok. Po njegovih besedah se je v procesu privatizacije preveč gledalo na finančni izplen, medtem ko je bilo premalo zavedanja, da mora lastnik vloženi denar dobiti vrnjen prek uspešnega poslovanja podjetja.

Vasle pa je za STA navedel, da imamo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami "še vedno precej zaprto gospodarstvo, da je v Sloveniji še vedno precej malo tujega kapitala, kar z drugimi besedami pomeni, da smo v preteklosti premalo pozornosti namenili privatizaciji podjetij".

Prav zaradi tega privatizacijskega manjka, predvsem z vidika upravljanja in vodenja podjetij, pa imamo po Vasletovem prepričanju precejšen zaostanek, ki je tudi "pomembno prispeval k relativno slabim razmeram, ki jih imamo trenutno".

Ob tem je direktor Umarja izpostavil še problem močne zadolženosti slovenskih podjetij v primerjavi s povprečno zadolženostjo podjetji v drugih državah EU. Kot je dodal, bi tako po neki simulaciji, "če bi v slovensko gospodarstvo hipotetično pripeljali približno 16 milijard evrov, lahko to našo zadolženost približali povprečju".