VEČEN NAKIT V POKRAJINSKEM MUZEJU: Nekoč diamanti, danes tetovaže s čustveno vrednostjo (FOTO)

Koper

Z razraščanjem rimskega imperija so začele v Italijo dotekati reke zlata, s katerim so se bogato kitile cesarice in dame. Ovešene s smaragdi in dragulji, odete v obleke iz zlatih niti in biserov, so bahaško tekmovale med seboj. Bogat nakit je bil pokazatelj visokega družbenega stanu.

Našli pa so se tudi satirični pesniki, kot Juvenal, ki se je javno rogal postaranim, rejenim rimskim matronam. Te so skušale s pretirano šminko in težkimi nizi draguljev ohraniti videz mladosti. Takole pravi Juvenal:

"Ženščina! Kaj vse si dovoli in misli, da ni nič narobe,

Če si dragulje na ušesa, vrat obeša, kot bila bi mlada,

Ko se ji čez razpotegnjene ušesne mečice

bogato biserje v gube, špeh poveša.

Nič ni bolj odvratnega, kot je načičkana babura!"

Danes ima nakit, ki je večinoma cenena bižuterija, le okrasni pomen, razvila pa se je druga oblika kitenja, tetovaže. Tatoo ni namenjen le okraševanju telesa. Vsak ima tudi neko sporočilo, s tem čustveno vrednost, ki jo oseba želi deliti z ljudmi.

Lansko leto je bila v Pokrajinskem muzeju Koper razstava nakita iz Beograda, Tolmina, Kranja, Brežic in Kopra v kombinaciji s fotografijami, tudi antičnih, tatoojev in njihovega pomena. V muzeju si lahko ogledate veliko zelo starega nakita, katerega imitacijo lahko tudi kupite.

Deli novico: