Kot je minister Virant navedel za STA, so na vladni strani pripravili več možnih rešitev glede načina izplačila in opravili tudi nekaj neformalnih pogovorov s sindikalisti. "Vse rešitve izhajajo iz tega, da proračuna za leto 2014 ne moremo spreminjati. Ne bomo povečevali primanjkljaja in mase za plače," je zagotovil Virant.

Virant je sicer ob nedavni odločitvi vrhovnega sodišča napovedoval, da bo potrebno linearno znižanje plač javnih uslužbencev, saj denarja za izplačilo država nima. Medtem pa je minister za finance Uroš Čufer nedavno izpostavil dogovor, ki ga je vlada podpisala z javnimi uslužbenci, da posega v plače do konca leta 2014 ne bo.

Virant pravi, da bi to šlo, če se s sindikati dogovorijo za obročno odplačevanje, na primer v petih obrokih v letih, ko bomo dosegali gospodarsko rast. "Možna rešitev so tudi obveznice z daljšim rokom dospetja. Obveznica je vrednostni papir, ki ima tržno vrednost in jo lahko imetnik proda," je še dodal.

Del sindikatov pogajanja zavrača

Vodji konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirju Štruklju se zdi linearno znižanje plač "skrajno perverzno", saj je sodbo izgubila država, ne pa javni uslužbenci. Tudi sicer predlog po njegovem mnenju za javne uslužbence ne bi bil nevtralen, saj bi nekateri nekaj dobili, drugim pa bi še dodatno vzeli. Najkrajšo bi tako potegnili nedolžni - tisti, ki so v sistem vstopili po oktobru 2010 in se jim ne bi odpravljalo ničesar, pa bi bili kljub vsemu kaznovani z linearnim znižanjem, je poudaril v petek.

Predsedstvo konfederacije sindikatov bo sicer to temo obravnavalo prihodnji teden, a kot pravi Štrukelj, je že zdaj jasno, da ne bodo pristali na nobeno rešitev, ki bi vsebovala dodatno znižanje plač in bi nastopila pred decembrom 2014.

Šolski sindikat Sviz je sicer eden od sindikatov, ki je oktobra 2010 podpisal sporni aneks, na podlagi katerega je prišlo do zamika izplačil tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. A Štrukelj vztraja, da je za zakonitost odgovorna vlada, Sviz pa je aneks podpisal zato, ker je vlada na sodišče vložila prenehanje vseh kolektivnih pogodb. "Če bi ostali brez njih, bi se spremenili v trop ovac, ki bi jih vlada lahko strigla vsakič, ko bi imela pet minut časa, zato je bil naš podpis logičen," je dodal.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Drago Ščernjavič pa je v petek za STA pojasnil, da se sindikat ne bo usklajeval z vlado in poudaril, da bodo najpozneje prihodnji teden na okrajno sodišče vložili zahtevek za izvršbo.

Tudi predsednik sindikata Pergam Janez Posedi je večkrat dejal, da se z vlado ne morejo več pogajati in da je zdaj vse v rokah posameznih javnih uslužbencev - vsak, ki bo vložil tožbo, pa jo bo tudi dobil. Vlado zato pozivajo, naj zadevo reši čim prej.

Da bi država izgubila vse istovrstne spore v prihodnosti, se zaveda tudi Virant, zato je, kot poudarja, "pravno edino korektno, da se izplačilo dolga zagotovi vsem". A je hkrati večkrat pojasnil, da nekaj manj kot 170 milijonov evrov, kolikor bi to naneslo, državna blagajna trenutno nima. Tudi predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, ki ga je vlada že sprejela in ga bo prihodnji teden obravnaval DZ, tega izplačila ne upošteva.

Doslej sta na sodišču pravnomočno tožbo za izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 dobila SDOS in Sindikat vojakov Slovenije. Slednji sicer še čaka na odločitev vrhovnega sodišča o reviziji postopka, ki jo je tudi v tem primeru zahtevala vlada.

Sindikati nezadovoljni tudi s predlogom zakona o izvrševanju proračuna

Med vlado in sindikati javnega sektorja se je v petek zaiskrilo tudi glede uresničevanja dogovora o enoostotnem znižanju števila javnih uslužbencev. Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta so namreč sindikati izpostavili, da predlog zakona o izvrševanju proračuna ta dogovor krši, saj namesto "restriktivnega nenadomeščanja javnih uslužbencev, ki odidejo", govori o absolutnem zmanjševanju števila javnih uslužbencev in to na ravni vsakega zavoda posebej.

A Virant neusklajenost z dogovorom zanika. Kot je dejal, je tudi Štruklju pojasnil, da se ciljno zmanjševanje števila zaposlenih, o kateri govori predlog zakona, nanaša na celotne dejavnosti (javna uprava, šolstvo, zdravstvo, sociala, kultura), kako se ta zmanjšanja razporedijo med posamezne organizacije javnega sektorja, pa odloča resorni minister. "Ne gre torej za linearno zmanjševanje. Če postrežem s primerom iz državne uprave: nekatera ministrstva bodo zmanjšala število zaposlenih krepko nad enim odstotkom (obramba), na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki poka po šivih, pa se bo število paznikov celo povečalo za trideset," je razložil Virant.

Okostnjaki iz omare prehiteli pogajanja o spremembah plačnega sistema

Sindikate in vlado čaka še eno zahtevno usklajevanje, in sicer o spremembi plačnega sistema. Virant pravi, da je predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju v veliki meri pripravljen. "Gre predvsem v smeri poenostavitev sistema in fleksibilizacije - več možnosti plačevanja glede na uspešnost zaposlenega. Usklajevanja bi se lahko začela v kratkem, vendar bomo morali najprej pokopati okostnjaka, ki nam je padel iz omare," je še pojasnil za STA