Po osvojitvi podpore CDU si bo morala von der Leyen zagotoviti še podporo vsaj dveh strank znotraj EPP, zeleno luč pa ji mora dati tudi politična skupina v Evropskem parlamentu. Na koncu jo mora podpreti še kongres EPP, ki bo v začetku marca v Bukarešti.

V današnjem nagovoru je von der Leyen izpostavila izzive, s katerimi se je EU spopadla v času njenega mandata, vključno s pandemijo covida-19 in vojno v Ukrajini. Kot je poudarila, je slednja izbruhnila sredi gospodarskega okrevanja unije. Kljub temu, da je Rusija poskusila EU spraviti na kolena z nafto in plinom, se je ta uprla in vzpostavila energetsko neodvisnost, je prepričana von der Leyen.

Med prihodnjimi nalogami je naštela izboljšanje konkurenčnosti ter doseganje podnebnih ciljev, kot izzive prihodnosti je izpostavila še področja umetne inteligence, migracij in krepitve obrambnih sposobnosti EU.

Več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah EU bo med 6. in 9. junijem izbiralo 720 članov Evropskega parlamenta. Koncept spitzenkandidatov predvideva, da vodilni kandidat zmagovalne stranke na volitvah postane predsednik prihodnje Evropske komisije. Von der Leyen sicer nazadnje ni bila vodilna kandidatka kakšne od strank in je mesto zasedla kot kompromisna kandidatka nemške vlade.

Von der Leyen, ki prihaja iz Evropske ljudske stranke (EPP), je bila pred prihodom v Bruselj nemška obrambna ministrica.