Ob tem, da so ga prijeli zaradi kršitve pogojnega izpusta, so ga prijeli tudi na podlagi naloga za izročitev, so še sporočili in dodali, da bo kmalu nastopil pred westminstrskim sodiščem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Njegova odvetnika sta pred tem že izrazila bojazen, da bi ga lahko izročili ZDA.

Assangeov švedski odvetnik Per Samuelsson je za švedsko televizijo SVT izjavil, da obstaja veliko tveganje, da bodo Assangea izročili ZDA. "Seveda mislim, da je to povsem nesprejemljivo. Vidim pa jasne znake, ki kažejo, da ga želijo Američani obsoditi, ali pa so ga že obsodili," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

"Lahko pride do tajne zahteve za izročitev s strani Američanov. To bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Doslej so lahko ZDA skrivale svoje karte, a tega ne bodo mogle več početi," je dodal Samuelsson. "Cilj vsega, kar smo počeli, je bilo preprečiti ta scenarij. Mislim, da je zelo prizadet in razočaran nad Ekvadorjem, ki ga je pustil na cedilu," je še povedal švedski odvetnik.

Avstralec je na ekvadorskem veleposlaništvu bival od leta 2012 in se s tem predvsem v strahu pred izročitvijo ZDA izogibal aretaciji. Britanska policija ga je prijela, potem ko mu je Quito odvzel diplomatski azil, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je pojasnil ekvadorski predsednik Lenin Moreno, so Assangeu azil odvzeli, ker je večkrat kršil mednarodne konvencije, poroča britanski BBC. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pa je ob tem poudaril, da je od Velike Britanije dobil zagotovila, da Assangea ne bodo izročili državi, kjer bi ga lahko doletela smrtna kazen. Britanski notranji minister Sajid Javid je ob potrditvi aretacije poudaril, da ni nihče nad zakonom. Ekvadorju se je zahvalil za sodelovanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na Scotland Yardu so pojasnili, da so Assangea aretirali na podlagi naloga iz junija 2012, ki ga je izdalo londonsko sodišče, ker se tedaj ni udeležil tam predvidenega zaslišanja, s čimer je kršil določila pogojnega izpusta.

Assange je sedaj v policijskem pridržanju na eni izmed londonskih policijskih postaj, takoj ko bo mogoče, pa ga bodo privedli pred pristojno westminstrsko sodišče. To naj bi se zgodilo že danes. Grozi mu kazenski pregon zaradi kršitve pogojnega izpusta. Novičarska agencija Ruptly je medtem objavila posnetke aretacije, na katerih je videti razburjenega Assangea, z dolgo belo brado, ko ga več moških s stopnišča v poslopje veleposlaništva dobesedno odnese v policijsko vozilo.

Pri Wikileaksu so se takoj odzvali na dogajanje in poudarili, da je ekvadorsko veleposlaništvo povabilo britansko policijo v svoje prostore ter da je bil odvzem azila Assangeu nezakonit in v nasprotju z mednarodnim pravom. Da bi lahko Assangea kmalu izgnali z ekvadorskega veleposlaništva, je Wikileaks sporočil že minuli petek. Ob tem je navedel, da bi lahko Quito kot izgovor za izgon Assangea uporabil škandal okoli dokumentov INA, glede aretacije pa naj bi bil že dogovorjen z Londonom.

Dokumenti INA, ki jih je prejel ekvadorski poslanec in so bili objavljeni februarja, domnevno razkrivajo pranje denarja in primere korupcije, povezane z investicijskim podjetjem INA v davčni oazi, ki ga je ustanovil brat ekvadorskega predsednika Morena. Odgovorna urednica Wikileaksa Kristinn Hrafnsson pa je v sredo sporočila tudi, da je Assange, vse odkar je v Ekvadorju predsedniški položaj leta 2017 prevzel Moreno, živel kot v Trumanovem šovu, saj da so ga stalno nadzirali. Prav tako naj bi osebje veleposlaništva fotokopiralo pravne dokumente Assangeovega odvetnika Aitorja Martineza.

Po prepričanju Wikileaksa so ZDA sodelovale z Ekvadorjem, dokumente, pridobljene na veleposlaništvu pa da so zelo verjetno delili z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pri Wikileaksu so ob tem še zatrdili, da se jih je izsiljevalo s posnetki Assangea, ki da naj bi pristali v rokah neke skupine v Španiji, ta pa naj bi zahtevala tri milijone dolarjev, da se jih ne objavi.

Ustanovitelj Wikileaksa, ki je leta 2010 objavil zaupne depeše ameriških diplomatov s State Departmenta in Pentagona, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v izogib izročitvi na Švedsko, kjer so ga obtožili posilstva, kar je sam ves čas zanikal. V ozadju je bil sicer ves čas strah pred izročitvijo ZDA.

Obtožbe o posilstvu so na Švedskem leta 2017 umaknili, a bi do avgusta 2020 lahko znova o njej uvedli preiskavo. Odvetnica Švedinje, ki je Assangea leta 2010 obtožila posilstva, je danes sporočila, da bo v imenu svoje klientke švedsko tožilstvo zaprosila, da vnovič odpre primer. Iz švedskega tožilstva so sicer sporočili, da z aretacijo Assangea niso seznanjeni in da primer spremljajo.