Morda se sliši nenavadno, a v starem reku "srečna soproga, srečen dom" je veliko resnice. Znanstveniki z univerze Lincoln so analizirali podatke velike raziskave, ki je pod naslovom Millennium Cohort zbrala informacije s pomočjo 13.000 britanskih parov z otrokom, ki se je rodil v začetku leta 2000. Povprašali so jih o tem, kako srečni so, kako zadovoljni so v zakonu, je zakon obstal, kako dobro se razumejo s svojimi najstniki in ali imajo ti kakšne vedenjske težave.

V analizi se je izkazalo, da so odgovori na zgoraj zastavljena vprašanja tesno povezani z materinim zadovoljstvom v zakonu, ki na mentalni razvoj dečkov vpliva kar dvakrat bolj, kot zadovoljstvo očeta. Kar zadeva dekleta, na njihov mentalni razvoj vpliva izključno mamina sreča. Prav tako je ta kar dvakrat pomembnejša za obstoj zakona od očetovega zadovoljstva. In ker je zdrav mentalni ter čustven razvoj nedvomno podlaga za uspeh v življenju, so strokovnjaki zaključili: srečna mama-uspešni otroci.

Da je vzgoja z zgledom najpomembnejša, je dokazala tudi znanost. V veliki raziskavi univerze Pennsylvania so strokovnjaki spremljali 520 dečkov in deklic, starih od štiri do pet let in se osredotočali predvsem na to, kako vztrajni so pri opravljanju zadanih nalog oziroma pri premagovanju izzivov, s katerimi so se pred njimi soočili njihovi starši. Spremljali so še, kako na otrokovo motivacijo vpliva prigovarjanje staršev s smislu, da morajo biti vztrajni, marljivi ter na drugi strani, kakšen vpliv ima njihov lastni zgled.

Izkazalo se je, da besede na otroke niso imele nobenega opaznega učinka, je pa na njihovo vztrajnost vplivalo to, kako so se bili starši pripravljeni angažirati in zadeve pripeljati do konca, četudi so na prvi pogled težke in zapletene. Vztrajnost je nedvomno še ena kvaliteta, ki odpira poti do uspeha, otroci pa se jo najlažje naučijo s tem, ko opazujejo, kako vztrajni so njihovi starši.

Angleški znanstveniki so izvedli raziskavo, s katero so preverjali povezavo med otrokovimi dosežki v šoli z angažiranjem staršev pri poučevanju svojega podmladka. Ugotovili so, da starši otrokom najbolj pomagajo, če jim v zgodnjem otroštvu berejo, jih učijo črk in številk, pesmic, jim zastavljajo uganke ter jim z zgledom pokažejo, kako pomembno je branje, pisanje ter učenje na sploh.

Ko otroci nekoliko odrastejo so uspešnejši tisti, katerih starši se pridružujejo šolskim izletom ter pokažejo veliko interesa glede tega, česa se njihovi otroci v šoli učijo, spremljajo njihovo delo doma, preverjajo opravljanje domačih nalog, znanje pred testi. To sicer ne pomeni, da naloge in zadolžitve opravljajo namesto njih, pomeni pa, da sledijo otrokovemu znanju in napredku.

Univerzi ameriških zvezdnih držav Georgia in Alabama sta proučevali 2323 staršev 7 do 17 let starih otrok, ki trenutno obiskujejo zasebne ali javne glasbene šole in odkrili, da prinaša igranje inštrumenta kar nekaj prednosti:

85 odstotkov staršev je dejalo, da so njihovi otroci s tem postali strpnejši in so začete naloge opravili od začetka do konca, četudi niso bile preproste.

68 odstotkov staršev je povedalo, da otroci, ki igrajo inštrumente, upoštevajo roke in termine za zaključevanje nalog ter se zgodaj naučijo uporabljati koledarje in rokovnike.

83 odstotkov staršev je dejalo, da so se njihovi otroci potem, ko so se začeli ukvarjati z glasbo, začeli bolje zavedati svojih osebnostnih kvalitet.

60 odstotkov staršev je pojasnilo, da so otroci potem, ko so se začeli ukvarjati z glasbo dojeli, da morajo omejiti čas, ki ga preživijo za ekrani.

71 odstotkov staršev meni, da so njihovi otroci s tem, ko so se začeli učiti igranja glasbila, začeli postavljati boljše prioritete glede nalog in znajo tudi bolje izkoriščati čas, ki je namenjen njihovi zabavi.

Nir Eyal, profesor z univerze Stamford je avtor knjige o tem, kako nadzorovati pozornost in kako preprečiti, da bi ta bežala od zadanih nalog, kar je zlasti pogosto v času digitalizacije sveta, sredi poplave informaciji in dejstev ter dostopnosti do vseh mogočih zaslonov. Prav to naj bi starši naučili svoje otroke in jim že v zgodnjem otroštvu pojasnili, zakaj je treba omejiti čas pred zasloni, kasneje pa jim zagotovili možnost, da sami postavljajo te meje, sicer se soočijo neljubimi posledicami.

"Pomembno je, da otroci skozi vzgojo in tudi zglede dojamejo, zakaj je treba omejiti čas pred zasloni in da sami postavijo meje, ki se jih morajo brez sporov s starši tudi držati. Dojeti morajo, da so to njihova pravila, ki so jih določili sami in da jih morajo upoštevati na podlagi samokontrole in ne na podlagi prigovarjanja staršev. Kajti čeprav imajo ti v zgodnjem otroštvu pri omejevanju uporabe zaslona res ključno vlogo, mora otrok kasneje to ozavestiti in upoštevati sam," je prepričan profesor.