Pisala se je pomlad leta 2015, ko je umrla mati našega sogovornika. Ker je Koper majhno lokalno okolje, njegove identitete ne razkrivamo, saj bi s tem posredno in nenamenoma lahko razkrili identitete preostalih vpletenih, ki pa v tem primeru niti niso pomembne. Bistveno je to, kar se je zgodilo in namen našega sogovornika je od vsega začetka bil, da ljudi javno opozori, kaj se jim lahko zgodi, zato naj bodo previdni.

Pokojnica je umrla v izolski bolnišnici v zgodnjih jutranjih urah. Še istega dne zjutraj je na bančno okence Intese Sanpaolo, takrat Banke Koper, prišel vnuk pokojnice. Bančnemu uslužbencu je zamolčal dejstvo, da je babica umrla in z njenega računa takoj dvignil 2.500 evrov gotovine. Nato se je dogovoril, da naslednjega dne dvigne še preostanek denarja, to je 75.000 evrov.

Preslepil je banko, vendar ni šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti 

Da mu pokojna mati ni zapustila ničesar, je Koprčan izvedel ob začetku postopka dedovanja pred sodiščem. Ker se mu je zdelo nenavadno, se je obrnil na banko. Tu je izvedel, da je denar v celoti dvignil vnuk, ki je bil pooblaščen za upravljanje z babičinim bančnim računom. Koprčan je na državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo, saj je logično sklepal, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

A je koprsko tožilstvo ovadbo zavrnilo z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ampak se pregon kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno proti krvnemu sorodniku, začne na zasebno tožbo. Pri banki Intesa Sanpaolo, takrat Banka Koper, so zavrnili odgovornost s pojasnilom, da o smrti imetnice bančnega računa niso bili obveščeni. Pa tudi pri Banki Slovenije so zatrdili, da je koprska banka ravnala povsem zakonito, saj o smrti ni bila obveščena pisno.

Preden banka izve za smrt imetnika računa, lahko traja tudi pet dni

Kot so pojasnili na Upravni enoti (UE) Koper, je potrebno smrt prijaviti v dveh dneh. Če je oseba umrla v bolnišnici, v domu za starejše, zaporu, hotelu, zdravstvenem domu … mora smrt prijaviti institucija, v kateri je oseba umrla. Predložiti mora potrdilo o smrti, ki ga je izdal zdravstveni delavec, ki je ugotovil smrt. Upravna enota na osnovi potrdila o smrti vnese podatek v matični register in v treh dneh pisno obvesti institucije, ki morajo biti o smrti po zakonu obveščene.

Našemu sogovorniku tako ni preostalo drugega, kot da vloži pred sodiščem zasebno tožbo.

Kaj je ugotovilo in odločilo sodišče?

Sodišče je ugotovilo, da je s smrtjo pokojnice vnuku pooblastilo prenehalo. Da je gospa preminila, so bili svojci obveščeni slabi dve uri po smrti, manj kot uro zatem je vnuk opravil prvi dvig z njenega bančnega računa.

Nadalje je sodišče ugotovilo, da pokojnica ni zapustila oporoke. Vnuk je sicer pred sodiščem zatrjeval, da je z babico sklenil ustno darilno pogodbo, s katero mu zapušča ves denar na njenem računu. Vendar so takšne darilne obljube veljavne le, če so sklenjene v obliki notarskega zapisa, tega pa ni imel.

Vnuku tako ni uspelo dokazati, da je upravičen do denarja, ki ga je dvignil z babičinega računa. Sodišče je odločilo, da mora v 15 dneh, ko prejme sodbo, 77.500 evrov skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti na babičin bančni račun, ki je še vedno odprt, saj se zaradi zasebne tožbe, ki jo je moral sprožiti naš sogovornik, postopek o dedovanju še ni zaključil.

Koprčan: Sojenje se je pričelo po skoraj petih letih

"Devet let in pol kalvarije, ki je še ni konec. Zelo verjetno bo sledila pritožba tožene stranke, postopek na višjem sodišču in tako naprej. Kako dolgo, koliko mesecev in koliko let še?" se sprašuje naš sogovornik. Zasebno tožbo je na Okrožno sodišče Koper vložil septembra 2019. "Nato se je po skoraj petih letih pričelo sojenje v tej zadevi," pojasnjuje. Sodbo na prvi stopnji je prejel novembra letos.

Kot dodaja, si lahko leta 2015 z zneskom 77.500 evrov v Kopru kupil 'solidno' stanovanje v velikosti 70 kvadratnih metrov. "Danes je potrebno za takšno stanovanje v Kopru odšteti med 210.000 in 280.000 evrov. Prisojene zamudne obresti storilcu goljufije ne zmanjšajo koristi iz naslova storjene goljufije niti za polovico dobička pridobljenega zneska s to goljufijo," je prepričan in dodaja:

"Banka Koper, sedaj Intesa Sanpaolo, je v svojih pisnih odgovorih zapisala, da je bila preslepljena in me je napotila na zasebno tožbo, pri samem postopku sodnega pregona storjenega kaznivega dejanja pa ni hotela aktivno sodelovati."

Prepričan je še, da privarčevani denar pokojnice pri banki ni bil varno shranjen. Prav tako je bila po njegovem osebnem prepričanju prevarana in ogoljufana banka, vendar je breme pregona prevalila na dediče. "Izgovor banke, da v času storjenega dejanja goljufije ni vedela, da je lastnica računa mrtva, je še sprejemljiv. Vendar pa je zelo težko razumljivo in nesprejemljivo, da banka po tem, ko je bila seznanjena z goljufijo, ni ukrepala in ni storila ničesar v smislu pravnih dejanj za pregon tega goljufivega dejanja. Namesto, da bi banka ukrepala, je napotila oškodovanca, naj sam preganja storilca," zaključuje Koprčan.