"Življenje na avtopilotu lahko izklopimo s tem, da naredimo stvari čuječe." (dr. Vita Poštuvan)

Kot ugotavlja izr. prof. dr. Vita Poštuvan z Oddelka za psihologijo UP FAMNIT, se pozitivni učinki čuječnosti kažejo tudi pri zmanjševanju stresa in tesnobe, motnjah hranjenja, obsesivno-kompulzivnih motnjah, posstravmatski stresni motnji, kroničnih težavah v duševnem zdravju ter izboljšanju razploženja.

Tehnike čuječnosti imajo pozitiven vpliv tudi na delovanje našega telesa, saj krepijo imunski sistem in izboljšujejo možgansko delovanje, pogosto pogosto pa izboljšajo tudi kvaliteto življenja pri bolnikih s kroničnimi bolečinami ali drugimi kroničnimi boleznimi, kot so multipla skleroza, onkološke bolezni itd.

Kako se naučiti čuječnosti

V strokovnem članku Čuječnost kot psihološka intervenca za vsakdanjik, ki je izšel v publikaciji Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja, izdani pri Založbi Univerze na Primorskem, so navedene tudi vaje za razvijanje čuječnosti.  

Sprejemajoč odnos do sebe je osnova uporabe pristopa čuječnosti. Kot poudarja dr. Vita Poštuvan, je ena izmed ključnih kompetenc čuječnosti doživljanje prijaznosti in sprejemanja situacij brez namere po vrednotenju ali izogibanju. To pa ni enostavno, saj smo naravnani, da presojamo situacije, v katerih se znajdemo, in da pozornost usmerjamo predvsem v negativne informacije.

Čuječnosti se lahko naučimo, pri tem pa si pomagamo z različnimi vajami. Ena izmed možnosti je ta, da v vsakdanjiku ne spregledamo pozitivnih dnevnih dogodkov. Lahko si pomagamo tudi z vajo naključnih dobrih drobnih del.

Vaja čuječnosti: Naključna dobra dela

Skozi razmik enega tedna vsak dan izvedimo naključno drobno dobro delo. Priporoča se, da ta dela niso vezana na isto področje, ampak tja, kjer smo takšnih drobnih dobrih del redkeje vajeni. Lahko so drobna dobra dela naključna, lahko jih načrtujemo vnaprej. Pomembno je, da  si  to beležimo  in smo ob tem pozorni na naše telesne občutke med to izkušnjo, razpoloženja in čustva, ki spremljajo ta dogodek, misli, ki so ob tem prisotne, kot tudi misli, ki se nam porajajo ob beleženju te izkušnje.

Ob tej vaji pogosto doživljamo pozitivna čustva, saj z njo ozavestimo, koliko drobnih dobrih trenutkov v življenju že obstaja, ki jih pogosto spregledamo. Hkrati pa je to tudi priložnost, da z izvedbo drobnih dobrih del sami prispevamo h gojenju vrednot prijaznosti.

Kot poudarja dr. Poštuvan, čuječnost ni to, da smo pozornejši na nekaj, temveč da smo pozorni drugače in smiselneje - z vsemi čuti, z vsem teleson. Čuječnost je priložnost, da se vrnemo k neobsojajočemu opazovanju. Takšno izkušnjo lahko prenesemo na vsa področja ter ustvarimo drugačne izkušnje hranjenja, poslušanja, opazovanja.

Ko smo npr. slabe volje, se pogosto negativno vrednotimo. S čuječim pristopom se lahko oddaljimo od tega, da slabo voljo vidimo kot nekaj stalnega, kot središče naših težav, in se hkrati zavedamo, da se lahko oddaljimo od negativnih misli in čustev.

"Živeti v tem trenutku pomeni videti svoje misli in čustva kot dogodke, ki bodo minili. To je podobno, kot minejo zvoki, vidne zaznave, vonji, okusi, dotiki. S tem, ko se zavedamo minljivosti, lahko povečamo tudi občutek hvaležnosti za dane izkušnje," zaključuje svoje misli dr. Poštuvan.