ZA PREHOD V PODNEBNO NEVTRALNOST: Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE s predlogi za zeleno davčno politiko in večjo rabo lesa

Koper

Blaženje naraščajoče podnebne krize zahteva hitro, dobro premišljeno, z dokazi in podatki podprto ter usklajeno ukrepanje. Prav s tem namenom na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE, skupaj z Agencijo RS za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), proučujejo možnosti in pripravljajo predloge za uporabo Zelene davčne politike, ki bi spodbudila večjo rabo lesa in drugih naravnih materialov iz obnovljivih virov. To bi posledično pospešilo prehod v želeno podnebno nevtralnost.

 

V zadnjih letih Evropska unija vlaga precejšnje napore v smeri podnebne nevtralnosti s sprejetjem več zakonodajnih paketov in strategij (Zeleni prehod) ter podpira tovrstne globalne pobude. Posledično so države članice, vključno s Slovenijo, prevzele precej zahtevne zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Eden najpreprostejših in hkrati stroškovno najučinkovitejših načinov za dosego zelenega prehoda je lahko povečana uporaba izdelkov iz naravnih materialov iz obnovljivih virov, namesto izdelkov iz drugih materialov. Predelava lesa namreč zahteva veliko manj energije in zato povzroča tudi veliko manj emisij TGP, v primerjavi s pridobivanjem in predelavo drugih materialov, kot so beton, jeklo, aluminij, steklo, opeka, plastika itd. Poleg tega lesni izdelki v svoji življenjski dobi shranijo ogljik, ki so ga drevesa med rastjo vsrkala iz ozračja s fotosintezo. Izdelava in uporaba lesnih izdelkov namesto njihovih funkcionalno primerljivih alternativ ima torej dvostranski ugoden učinek na zmanjšanje koncentracije toplogrednih plinov, ki spreminjajo in negativno vplivajo na naše podnebje.

"Slovenija je za takšen prehod še posebej primerna, saj imamo številne gozdove z veliko zalogo lesa in velikim letnim prirastom," je dejal dr. Črtomir Tavzes, raziskovalec v InnoRenew CoE in dodal: "Z gozdovi tudi gospodarimo sonaravno, zato imamo na voljo zadostne količine surovin za občutno povečanje proizvodnje lesnih izdelkov."

Leseni izdelki so velikokrat dražji od izdelkov iz drugih materialov ali pa vsaj uporabniki menijo, da so dražji. Z zeleno obdavčitvijo lahko država ustvarja ugodne tržne pogoje za nakup in uporabo lesnih proizvodov ter hkrati spodbuja razvoj lesnopredelovalnih podjetij, če želi na zgoraj opisan način doseči občutnejše zmanjšanje emisij TGP.

Prav zato so se na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE prijavili na razpis agencije ARIS in ministrstva MGTŠ, in uspešno pridobili projekt, v katerem proučujejo možnosti in pripravljajo predloge za znižanje stopnje DDV za izdelke iz lesa ali pretežno iz lesa ter za uvrstitev teh proizvodov v skupine izdelkov, s katerimi si podjetja, ki se odločijo za nakup teh proizvodov kot naložbo, lahko znižajo davčno osnovo. V sklopu projekta raziskujejo tudi možnost za povečanje deleža zneska naložb v opremo in v neopredmetena sredstva (za pridobivanje in predelavo lesa), za katere se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove podjetij in za obdavčitev na podlagi analize življenjskega cikla izdelka (LCA).

Pripravljajo torej več scenarijev predelave različnih količin lesa v izdelke. Po teh scenarijih v InnoRenew CoE uporabljajo svoj Model za razporejanje količin lesa za predelavo v lesne izdelke ali skupine izdelkov za izračun potencialnih prihodkov takšne predelave in za pridobivanje informacij o potencialnih prihrankih pri emisijah TGP, ki bi nastal, če bi proizvajali in uporabljali lesne izdelke namesto izdelkov iz drugih materialov. Za to uporabljajo metodo LCA ter primerjavo ogljičnega odtisa lesnih in nelesnih izdelkov. Proučujejo možnost povezave med razlikami emisij TGP, ki nastanejo pri proizvodnji obeh skupin izdelkov (lesenih in nelesenih), s tem, kakšne razlike v obdavčitvi bi lahko uvedli, da bi spodbudili nakup izdelkov, ki manj obremenjujejo okolje in ne pospešujejo podnebne krize.

Znižanje stopnje DDV za lesne izdelke in podpora naložbam v lesnopredelovalno industrijo ne bi samo povečala porabe teh izdelkov, temveč tudi izboljšala kakovost okolja in učinkovitost rabe virov ter spodbudila regionalno uravnoteženo ustvarjanje novih, bolj zelenih delovnih mest.