Bolniki bodo morali sami kriti storitve v tujini, nato jim bo denar povrnjen

Osnutek novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki prenaša direktivo v slovenski pravni sistem, določa, da bodo bolniki upravičeni do povračila celotnih stroškov pregledov, posegov ali zdravljenja v tujini, če so v Sloveniji izčrpane možnosti in je v tujini "utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja".

Bolnik pa bo imel pravico za povračilo stroškov pregleda, preiskave ali zdravljenja v državah EU tudi v primeru, če bodo v Sloveniji predolge čakalne dobe. Do tega bo upravičen le, če v Sloveniji ne bo moč najti drugega izvajalca, ki ne bi presegal najdaljše dopustne čakalne dobe.

Tudi v tem primeru bodo morali bolniki sami kriti stroške posega oz. storitev v tujini, nato pa bodo lahko zahtevali povračilo. Pri tem osnutek zakona predvideva, da bodo bolniku vrnjeni stroški zdravstvenih storitev v višini dejanskih stroškov, a "ne več kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene". Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pojasnjuje, da bo torej bolnik upravičen do povračila stroškov v višini, kolikor zdravstvena storitev stane v Sloveniji.

Za vračanje stroškov nekaterih storitev bo potrebna predhodna odobritev ZZZS

Da se bo lahko zdravil v drugih državah EU in mu bodo povrnjena sredstva, bo moral imeti bolnik veljavno napotnico zdravnika (bodisi osebnega ali specialista) ali recept oz. naročilnico.

Ne bo pa - če bo zakon sprejet v takšni obliki - država vračala denarja za storitve na področju dolgotrajne oskrbe, pomoči pri opravljanju vsakodnevnih opravil, na področju presaditve organov, na področju populacijskih, preventivnih in presejalnih programov ter potnih stroškov in spremstva.

Za nekatere storitve bodo bolniki morali dobiti predhodno odobritev ZZZS, denimo če se bodo zdravili v bolnišnici in bodo prenočili ali pa če bodo storitve zahtevale uporabo visoko specializirane in drage medicinske opreme, piše v osnutku zakona.

Zavod bo sicer zavrnil povračilo stroškov za storitve, ki bi jih lahko opravil zdravnik v Sloveniji v zakonsko določenih rokih, pa tudi če se bo pojavilo tveganje za varnost bolnika pri zdravljenju, ali pa če bo širša javnost zaradi takšne storitve v tujini izpostavljena varnostnemu tveganju. O takšnih tveganjih za širšo javnost bo moralo ministrstvo za zdravje javnost obvestiti.

Glede na to, da se bodo lahko na podlagi direktive pod podobnimi pogoji v Sloveniji zdravili tudi bolniki iz držav EU, pa bo lahko minister za zdravje omejil zdravljenje tujcev pri nas, če bi to zamajalo slovenski zdravstveni sistem in bi poslabšalo dostop do zdravstvenih storitev. Ali pa če bi morebitni val tujih bolnikov povzročil preveliko porabo finančnih, tehničnih ali kadrovskih virov.

Priprave na direktivo v teku, a potrebna zakonodaja še ni sprejeta

Čeprav do začetka veljavnosti direktive manjkata manj kot dva meseca, omenjena novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še ni bila sprejeta niti na vladi niti ni glede vsebine tekla javna razprava. Sprejemanje je bilo namreč za nekaj časa zablokirano v koaliciji, saj so z novelo poleg prenosa direktive želeli uvesti tudi potrebne interventne ukrepe za reševanje zdravstvene blagajne.

Se pa na izvajanje direktive že pripravljajo na ZZZS. 25. oktobra, ko bo stopila v veljavo, bo v okviru ZZZS namreč začela delovati tudi Nacionalna kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo. Med drugim bo nudila informacije o obsegu povračila stroškov zdravljenja v tujini in postopku uveljavljanja pravic do zdravljenja v tujini.

Najdaljše dopustne čakalne dobe so načeloma spoštovane

Večjega odtoka bolnikov zaradi predolgih čakalnih dob glede na julijsko poročilo Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) tudi po uveljavitvi novih predpisov sicer ni pričakovati. Poročilo namreč kaže, da je najdaljša dopustna čakalna doba spoštovana. Za določeno zdravstveno storitev je namreč vsaj pri enem izvajalcu možno najti čakalno dobo, ki je znotraj postavljenih meja.

Kljub temu pa na IVZ opozarjajo na dolge povprečne čakalne dobe pri ortopedski operaciji rame (428 dni), artroplastiki kolena (376 dni), posegih na perifernem ožilju (329 dni), operacijah krčnih žil (325 dni), posegih in operacijah v ustih, grlu in žrelu (197 dni) in operaciji kile (182 dni). Dolgo se čaka tudi na preglede v revmatoloških ambulantah (299 dni) in uroloških ambulantah (202 dni).

Dlje, kot je dopustno, na prvi ambulantni pregled čaka 5307 bolnikov, na storitve pa 8515 bolnikov. Na 47 izbranih zdravstvenih storitev čaka 62.855 bolnikov.

Obstaja sicer več rokov, v okviru katerih morajo biti bolniki obravnavani. Če je na napotnici zapisano nujno, mora biti bolnik obravnavan v roku 24 ur, če piše hitro, potem je rok 90 dni, ob stopnji redno pa 180 dni.