Na prejšnje volitve ste se odpravili s konkretnimi obljubami oziroma programom. So obljube izpolnjene, program uresničen?

Program, ki smo ga zagovarjali pod okriljem stranke GZOP, iz katere sem po volitvah zaradi drugačnih pogledov na kadrovanje izstopil, je v veliki meri izpolnjen. Slednje velja v številnih pogledih. Naj gre za začetek urejanja Jernejevega kanala, ki je dolga leta predstavljal lokalno in nacionalno sramoto, večja vlaganja v cestno infrastrukturo, ureditev pravnih razmerji z dolgoletnimi najemniki plaže pod Hotelom Metropol in začetek njenega urejanja, obnovo ostalih delov portoroške plaže ali denimo bolj kakovostno delovanje občinske uprave z reorganizacijami in novimi vodji uradov.

Kaj bi opredelili kot najpomembnejši dogodek, ki je zaznamoval vaše županovanje v tem mandatu?

Z vidika velikih in zelo vidnih investicij gre brez dvoma za gradnjo novega zdravstvenega doma v Luciji, z vidika manj vidnih, a zelo pomembnih investicij, pa za velika vlaganja v kanalizacijski sistem. Pozabiti ne gre na veliko dokapitalizacijo občinskega komunalnega podjetja, ki je bilo ob prevzemu mandata skorajda insolventno in po marsikateri plati zrelo za stečaj – pa naj se to sliši še tako bogokletno. Med pomembnejše projekte, ki dvigujejo kakovost življenja v občini Piran, gre šteti še ureditev skladišča soli Grando, ki že gosti prve prireditve in postaja iz dneva v dan bolj prepoznavna prireditvena lokacija.

Ali bi kaj, če bi imeli možnost, naredili drugače, kot ste?

Glede kadrovanja, kjer sem od prvega dne postavljal stroko pred politiko, ne bi spremenili nič. Je pa jasno, da sem se v štirih letih naučil zelo veliko in postal bolj politično izkušen. Danes bi bil glede sprejemanja odločitev bolj odločen.

Na katerem področju bi lahko rekli, da ste bili najuspešnejši in na katerem najmanj?

Brez najmanjšega zadržka lahko trdim, da sem skupaj s sodelavci premaknil številne projekte, o katerih so govorili številni predvolilni programi, z mrtve točke. Naj gre za Jernejev kanal, ureditev pravnih razmerij z najemniki posameznih delov portoroške plaže in začetek njenega urejanja, otvoritev dolga leta propadajočega skladišča soli Grando, gradnjo cestne infrastrukture na področju Fiese itd. Bolj trd oreh, ki ga bo treba še streti, predstavlja gradnja garažne hiše v Piranu. Po tej plati je bilo narejenega veliko, a žal še ne dovolj, da bi lahko začeli z gradnjo.

Menite, da puščate občinsko blagajno v boljšem stanju kot ste jo prejeli ob začetku mandata?

Občina Piran je bila v celotnem mandatu likvidna in je redno plačevala vse svoje obveznosti. Ob prevzemu mandata oziroma na dan 31. 12. 2018 je bila občina zadolžena za 4.631.875 evrov. Stopnja zadolženosti občine se je povečala zaradi gradnje zdravstvenega doma v Luciji in znaša na dan 30. 9. 2022 6.779.029 evrov, kar pomeni, da je stopnja trenutne zadolženosti glede na zakonske možnosti zadolževanja razmeroma nizka. Slednje predstavlja dobro osnovo za najem potrebnih kreditov za izvedbo investicije v gradnjo novega vrtca v Luciji in pod njim nameščene podzemne garaže z 200 parkirnimi mesti ter gradnjo stanovanj za mlade družine na Košti. Stanje občinske blagajne je v smislu zmožnosti bodočega kreditiranja in plačevanja rednih obveznosti temu primerno zelo dobro.

Po čem bi želeli, da bi si vas občanke in občani zapomnili?

Po načelni drži in jasnem vztrajanju pri kadrovanju po strokovni, ne pa politični plati. Za slednje sem plačal visok davek, a je bilo vredno, stare prakse, zaradi katerih se je naša občina dolga leta utapljala v konfliktu interesov, sem s tem v veliki meri prekinil. Brez dvoma bi k temu dodal še gradnjo zdravstvenega doma, ki smo ga zgradili tako rekoč brez aneksov v smislu podražitev in zanj pridobili ogromno nepovratnih sredstev. Pozabiti ne gre niti na urejanje infrastrukture na področju Fiese, v katero smo se pred približno 30 leti prvič zapeljali po asfaltu, ne pa več zaprašenem makadamu. A glej ga zlomka, zaključna plast asfalta, s katero bi se cestna površina poravnala z nekaj centimetrov iz ceste štrlečimi kanalizacijskimi jaški, ni bila nikoli izdelana. Tri desetletja sem modroval, kako je to mogoče? Še vedno ne poznam odgovora. Je pa danes cesta v Fieso dokončana, ob njej poteka urejen pločnik za pešce, pot je osvetljena in dopolnjena z označenimi parkirnimi mesti za osebna in motorna vozila.

Podobno zgodbo je pisalo dolga desetletja skladišče soli Grando, ki z novo streho in številnimi dopolnitvami nič sramežljivo gosti prve prireditve. To je izjemna pridobitev, ki smo jo v veliki meri financirali z nepovratnimi sredstvi. Z mlini na veter, kot se radi slikovito izražajo tisti, ki se večinoma kitijo s tujim perjem, smo se borili še pri gradnji krožišča ob osnovni šoli Cirila Kosmača. Podobno velja za Jernejev kanal. Vsi politični programi, ki smo jih poslušali pred številnimi preteklimi volitvami, so govorili o potrebi po ureditvi te sramote. Pa smo kljub številnim oviram in politikantsko nastrojenim rokam, ki se dvigujejo bolj po lastnih kot družbeno obarvanih potrebah, zadevo vendarle premaknili z mrtve točke. Jernejev kanal smo očistili nesnage, na čelu s potopljenimi barkami, začeli z urejanjem priveznih mest in sedaj še gradnjo mostovža. Ponosen sem tudi na to, da smo po dolgoletnem moledovanju župnije sanirali klif pod piransko cerkvijo, česar se ni lotil nihče pred nami. Za povrh smo investicijo v celoti, razen davka na dodano vrednost, izvedli s pomočjo državnega, ne pa občinskega denarja.