Kot so nam pojasnili, se je akvarij v prvem valu, 15. marca lani zaprl in v tem stanju ostal do sredine maja. "V tem obdobju smo običajno, tako kot ostali turistični ponudniki, računali na počitniški oziroma prvomajski obisk. Zaprtje regij je prav tako slabo vplivalo na obisk, pa tudi šolanje na daljavo in posledično odpovedi šolskih ekskurzij, izletov, katerih točka je največkrat tudi obisk akvarija," je uvodoma dejal ravnatelj GEPŠ Borut Butinar.

"Če smo tako imeli maja 2019 skoraj 6.000 obiskovalcev, smo jih lani našteli 512. Nato je pa sledil še drugi val in zaprtje od oktobra do konca aprila. Akvarij je torej v letu 2020 brez zapiranj ali skrajšanega delovnega časa posloval dobrih sedem mesecev," je še pojasnil Butinar.

Izpad zaradi vstopnin, do pomoči pa Akvarij ni upravičen

"Do finančnih težav je prišlo zaradi izpada prihodkov iz naslova vstopnin. Kar je nekaterim težko razumeti, je dejstvo, da deluje akvarij znotraj GEPŠ kot del tržne dejavnosti šole, iz česar izhaja, da kot tak ni upravičen do financiranja iz PKP ukrepov. Ministrstvo za šolstvo torej nima zakonske podlage, iz katere bi pokrival izgubo navedenih mesecev. Tako je šola morala mesečno pokrivati lani kot tudi letos fiksne stroške akvarija. Do korona krize je akvarij deloval vzdržno, z vstopninami in sodelovanjem na različnih projektih," je dejal.

Kot navaja, je bilo v letu 2020 nekaj več kot 15 tisoč obiskovalcev manj, v primerjavi s preteklimi leti. Že samo letos pa je akvarij zabeležil več kot 11.000 obiskovalcev manj kot v letu 2019.

Kakšna je dejansko finančna luknja?

Zanimalo nas je tudi, kakšna je finančna luknja. Kot nam je pojasnil Butinar, je bila v preteklem letu izguba približno v višini 30.000 evrov, glede na projekcije pa bo predvidena izguba letos znašala okoli 50.000 evrov.  

Akvarij ima sicer tri zaposlene. Zanimalo nas je, ali so bili v času epidemije in zaprtja omenjeni zaposleni na čakanju, ali je njihove plaže "pokrival" Akvarij Piran oziroma GEPŠ. Po besedah Butinarja, je bil na čakanju blagajnik, medtem ko sta strokovna vodja in ribič akvarist nekaj časa opravljala nujna dela v skrajšanem delovnem času.

Đenio Zadković

Občina seznanjena že lani

S problematiko so občino seznanili že v lanskem letu in jim, tako Butinar, ponudili "možnost ponovnega prevzema akvarija, vendar se žal niso odločili za to možnost. Z občino se še vedno pogovarjamo in iščemo druge rešitve".

O iskanju rešitev je govoril oziroma bolje rečeno pisal – debata se je namreč odvijala na družbenem omrežju Facebook - tudi župan Zadković, a konkretnih predlogov ni podal. Podobno skop z informacijami je bil tudi Butinar.

Nam pa je slednji pojasnil, da so pogovori potekali v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), pogovori pa so potekali tudi v smeri, da bi vodenje akvarija prevzela Morska biološka postaja Piran. "Po večmesečni pogovorih žal nismo prišli do končnega dogovora. Smo na izhodiščni točki, tako kot novembra 2020," je dodal.

Zanimalo nas je tudi, katera rešitev bi bila najbolj primerna po mnenja ravnatelja Butinarja. Kot je dejal, je cilj urediti vzdržni način financiranja akvarija. "Osebno menim, da bi za uresničevanje javne službe akvarija moralo letno del finančnih sredstev prispevati MIZŠ, manjši del pa bi morala dodati tudi Občina Piran. V nasprotnem bo šola primorana takoj po koncu poletne sezone akvarij zapreti," je zaključil.