Famnit vabi na zadnje letošnje predavanje cikla poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu FAMNITovi Izleti v matematično vesolje. Predavanje z naslovom 'Kako vemo, kaj vemo', ki ga bo izvedla dr. Katja Berčič (UL FMF) bo potekalo v sredo, 19. aprila, ob 18.00 v Veliki predavalnici 3, UP FAMNIT in prek aplikacije ZOOM.
ZADNJI MATEMATIČNI IN BIOLOŠKI VEČER: 'Kako vemo, kaj vemo' in o smrtnih sovražnicah med rastlinami
Koper
Katja Berčič je asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Doktorirala je leta 2015 iz matematike. Po krajšem izletu v industrijo je pot nadaljevala na podoktorskih pozicijah na UNAM v Mehiki in FAU v Nemčiji. Raziskovalno se ukvarja z reprezentacijo in upravljanjem matematičnega znanja.
Kot vsi vemo, če ne znamo postaviti ravno pravega vprašanja, popularna orodja za iskanje povsem odpovedo. Ta težava je splošna. V vedno večjih količinah znanja vedno težje najdemo, kar nas zanima – to velja tudi (ali še posebej) v matematiki. Na tem predavanju bo tekla beseda o tem, zakaj je v kombinatoriki včasih lažje najti izrek kot v analizi ali topologiji, kaj bi lahko naredili, da bomo imeli v prihodnosti boljše iskalnike po matematičnem znanju ter kakšno vlogo pri tem igrajo matematične baze in formalna matematika.
Če ste tretje predavanje z naslovom 'Kaj se zgodi, ko dvignemo gotovino na bankomatu?' zamudili, si ga lahko ogledate tukaj. Celoten program letošnjih izletov v matematično vesolje z zoom povezavo je dostopen tukaj.
V sredo, 19. aprila, pa bo potekal tudi zadnji letošnji Famnitov Biološki večer: 'Prijatelji ali sovražniki - pri rastlinah je vse mogoče'. Izvedla ga bo dr. Katarina Šoln, biologinja, pisateljica in ilustratorka. Dogodek bo potekal v Veliki predavalnici 1, UP FAMNIT in preko aplikacije ZOOM ob 19.00.
Katarina Šoln je biologinja, pisateljica in ilustratorka. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2015 diplomirala iz biologije, leta 2018 magistrirala na študiju Molekulska in funkcionalna biologija ter leta 2022 doktorirala iz biologije. Že v prvem letniku študija je kot nadobudna študentka začela preučevati alelopatijo pri invazivnih rastlinah, začetne raziskave pa so se kmalu prelevile v pravo znanstveno delo, tako da alelopatijo preučuje še danes. Svoje znanje je nadgrajevala tudi v tujih laboratorijih, predvsem v Avstriji in Veliki Britaniji.
S študijskim letom 2022/2023 je začela z delom asistentke na Fakulteti za matematiko naravoslovje in tehniko UP, kjer vodi vaje pri predmetih Splošna botanika in Fiziologija rastlin. V prostem času vodi biološke delavnice za otroke, pripravlja kratke poučne biološke video posnetke in piše poljudne članke o naravi, v katerih poskuša na preprost in zanimiv način približati skrivnosti iz sveta narave tudi širši javnosti.
Rastlinski svet je precej podoben človeškemu: nekatere rastline so najboljše prijateljice, druge pa so smrtne sovražnice. Razlog se skriva v kemijskih spojinah (alelokemikalijah), ki jih nekatere rastline sproščajo v zemljo in z njimi zaustavijo rast sosednjih rastlin. Ta pojav se imenuje alelopatija. Predavateljica v laboratoriju že več let preučuje to 'skrivno rastlinsko orožje'. Vedno se zgodi podobno: alelokemikalije zavrejo rast korenine drugih rastlin. Ta drama propadanja se dogaja v koreninskem vršičku. V tem najbolj oddaljenem delu korenine poteka rast, hkrati pa ga lahko alelokemikalije tudi najhitreje prizadenejo. Kako deluje alelopatija, kaj se v koreninah dogaja na celičnem nivoju in ali se lahko rastline sploh branijo pred alelopatijo, bo predstavila predavateljica. Mogoče pa spoznate, da je rastlinski svet precej bolj zanimiv, kot ste si mislili …
Celoten program letošnjih bioloških večerov z zoom povezavo je dostopen tukaj.