Preostali do trije odstotki pa lahko zbolijo, ker je bil pri njih odziv na cepljenje nezadosten. Vzrok je v tem, da ob času cepljenja niso bili imunsko odzivni. Ta slabša imunska odzivnost je bodisi trajna - posamezniki so zaradi posebnosti svojega imunskega sistema slabo odzivni proti virusom - ali pa začasna, če so denimo posamezniki bili cepljeni v času začetka bolezni, ki pri njih še ni klinično izbruhnila.

Nekateri ljudje bi zaradi posebnosti svojega imunskega sistema potrebovali tudi večje količine cepiva, kot je odmerjeno na podlagi kliničnih študij - cepivo torej za njih ni idealno odmerjeno, je pojasnil specialist klinične mikrobiologije in profesor mikrobiologije in imunologije na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Cepivo proti ošpicam spada med cepiva z živimi, a oslabljenimi virusi, ki zaradi svoje živosti obsežno aktivirajo imunski odziv. Zato so med najučinkovitejšimi cepivi, ki zaščitijo veliko večino cepljenih ljudi in trajajo doživljenjsko. Daje se skupaj s cepivom proti mumpsu in rdečkam. Druga cepiva, pri katerih se cepi mrtve mikroorganizme ali samo posamezne dele mikroorganizmov, izzovejo navadno kratkotrajnejšo zaščito, zato so potrebni ponovni odmerki, pojasnjuje Ihan.

Po enkratnem odmerku je zaradi morebitnih prehodnih motenj imunske odzivnosti, za katere sicer ne vemo, neuspešno cepljenih do pet odstotkov otrok. Z drugim odmerkom ostane na cepivo neodzivnih le še en do trije odstotki otrok.

"Tudi pri tistih, ki so bili prvič uspešno cepljeni, z drugim cepljenjem močno razmnožimo spominske imunske celice, zato po uspešnem drugem cepljenju ostane doživljenjska zaščita. V primeru enkratnega cepljenja pa zaščita ni vedno doživljenjska," je opozoril.

Ob cepljenju ali ob okužbi se v tednu do dveh razmnožijo imunske celice proti povzročitelju bolezni in postanejo dolgožive. Gre za spominske celice, ki ostanejo še leta in desetletja v telesu. Tako razmnožene celice so ob ponovni okužbi pripravljene, da so takoj učinkovite proti napadalcu.

Ob prvi okužbi ima povzročitelj bolezni teden ali dva časa, da v telesu povzroča škodo, torej bolezen. Pri nekaterih povzročiteljih sta lahko ta teden ali dva že usodna, na primer pri tetanusu ali davici. Močnejši imunski spominI pustijo cepiva, ki povzročajo razmnoževanje večje količine imunskih celic, to so zlasti živa cepiva, ki se razsejejo po telesu in aktivirajo imunski sistem po vsem telesu, je pojasnil Ihan.

Glede na študije torej dvakratno cepljenje zadošča, da se bolezen ne pojavi. Testiranje na protitelesa pa je smiselno le v posebnih okoliščinah, ko je na primer oseba izpostavljena ošpicam, ob tem pa ni jasno, ali je bila v celoti cepljena.

Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito in da vedno obstaja majhna možnost, da kljub cepljenju zbolimo. A v tem primeru je potek bolezni običajno blažji, taka oseba je praviloma tudi manj kužna.

NIJZ je sicer letos zabeležil 27 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih. Med prijavljenimi primeri so štirje otroci, noben od njih ni bil cepljen. So bili pa med odraslimi zbolelimi štirje cepljeni z dvema odmerkoma, eden z enim odmerkom, za nekatere zbolele pa ni podatkov o cepljenju.

Ker je v populacijah z visoko precepljenostjo, kot je slovenska, večina ljudi cepljenih proti ošpicam, zelo majhen delež pa je necepljenih, se včasih lahko zgodi, da med zbolelimi prevladujejo cepljeni, pri čemer zbolijo praktično vsi necepljeni in zelo majhen delež cepljenih, pojasnjujejo na NIJZ. Priporočil o dajanju dodatnih odmerkov cepiva pa zaenkrat ni, so še navedli.