Matej Tonin

Tonin je v zapisu na Twitterju navedel, da v državnem načrtu, sprejetem leta 2016, manjkajo izvedbeni akti, denimo odloki, navodila in usmeritve, ter ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo. "Vlada bo to popravila in dopolnila načrt," je zapisal.

Na SNAV sem predstavil Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni pri ljudeh, sprejet 2016. V načrtu manjkajo izvedbeni akti (odloki, navodila, usmeritve) in ocena potrebne zaščitne opreme za celo državo. @vladaRS bo to popravila in dopolnila načrt. pic.twitter.com/a9T64PNTUF

— Matej Tonin (@MatejTonin) May 4, 2020

Da državni načrt potrebujemo, soglaša tudi prvak največje opozicijske stranke LMŠ, ki je bil vabljen na sejo. "Dejstvo pa je, da nikoli ne bo takega načrta, ki bi zaobjel vse možne situacije," je še dejal Šarec.

Zato je sam v razpravi izpostavil željo o razpravi predvsem o aktualni epidemiji covida-19 oziroma novega koronavirusa. Kot je pojasnil v izjavi novinarjem po seji, bi bilo dobro natančneje vedeti, kakšni bodo ukrepi ob postopnem odpiranju javnega življenja. Po njegovem mnenju bi bilo dobro pripraviti določeno časovnico, kot so to storile nekatere druge države. Videti je namreč, da je "rahljanje ukrepov nekoliko stihijsko", je dejal.

Prav tako so nekateri ukrepi po njegovi oceni nekoliko nejasni. Tako je denimo vprašanje, kako bodo lahko v lokalih za isto mizo sedeli samo člani istega gospodinjstva, sodelavke in sodelavci, ki se družijo ves dan, pa ne bodo mogli iti skupaj na malico. A o teh ukrepih po Šarčevih besedah niso govorili. Prav tako ne o vprašanjih, povezanih z nabavami zaščitne in druge opreme, potrebne v tokratni epidemiji.

Vlada za enotna merila na področju kibernetske varnosti

Seja Sveta za nacionalno varnost na Brdu pri Kranju se je končala po približno treh urah. Na dnevnem redu je bila poleg obravnave elementov za pripravo državnega načrta za epidemijo ranga covid-19 tudi ocena tveganj kibernetske varnosti v zvezi s tehnologijo 5G. Digitalna infrastruktura v sodobnih družbah ne bo zadevala le varnostnega sektorja, ampak tudi civilno sfero, zato bo odločitev o načinu njene vzpostavitve strateška, ne le tehnološka, je poudaril svet za nacionalno varnost.

Kot so spomnili v vladnem uradu za komuniciranje, je državni zbor v strategiji nacionalne varnosti informacijsko-kibernetske grožnje opredelil kot eno ključnih groženj. "Pri tehnologiji 5G govorimo o neposrednem vplivu tako na kritično infrastrukturo kot tudi na državljane, zato vprašanje te tehnologije za vlado v prvi vrsti predstavlja vprašanje nacionalne varnosti," so poudarili.

Brdo pri Kranju

Člani sveta so sklenili, da Slovenija potrebuje skupen in celovit pristop na področju kibernetske varnosti. Ker gre za področje, ki je bilo v preteklosti precej zapostavljeno, je treba pripraviti odgovore na nekatere ključne dileme. Vlada želi vzpostaviti enotna merila za državne institucije na področju kibernetske varnosti, saj so ti po njenih navedbah trenutno precej razpršeni in nedorečeni.

Ključna ministrstva bodo morala z vidika kibernetske zaščite pripraviti načrte za delovanje v morebitnih kriznih razmerah zaradi kibernetskih napadov. Prav tako bo vlada v okviru predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 za eno od strateških tem določila digitalizacijo, znotraj nje pa kot prioritetno vprašanje ravno kibernetsko varnost, so dodali.

Na sejo, ki jo je sklical premier Janez Janša, so bili med drugim vabljeni tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik DS Alojz Kovšca, minister za zdravje Tomaž Gantar, prvak največje opozicijske stranke Marjan Šarec ter direktor uprave za informacijsko varnost Uroš Svete.