Znanstveniki opozarjajo, da urbanizacija območij, na katerih je bila nekoč divjina, prispeva k pojavu zoonoz - bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka. Med njimi je tudi covid-19, ki ga povzroča novi koronavirus, za katerega znanstveniki domnevajo, da se je pojavil pri netopirjih in nato prenesel na ljudi v kitajski provinci Hubei, kjer poteka hitra urbanizacija.

Lapola, ki preučuje, kako dejavnosti človeka preoblikujejo bodoče ekosisteme tropskih gozdov, meni, da takšni procesi potekajo tudi v Amazoniji. "Amazonija je velik zbiralnik virusov," je dejal za francosko tiskovno agencijo AFP. Po njegovem mnenju je bolje, da ne preizkušamo sreče.

Največji pragozd na svetu izginja skrb zbujajoče hitro. Lani se je v Braziliji krčenje povečalo za 85 odstotkov na več kot 10.000 kvadratnih kilometrov, kar je za pol površine Slovenije. To se nadaljuje tudi letos. Od januarja do aprila je izginilo 1200 kvadratnih kilometrov pragozda, kar je nov rekord za prve štiri mesece leta, kažejo podatki satelitskih posnetkov brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja INPE. To je slaba novica, ne samo za planet, temveč tudi za zdravje ljudi, je dejal Lapola, ki dela na univerzi v Campinasu.

"Ko ustvariš ekološko neravnovesje, lahko virus skoči" z živali na ljudi, je dejal. Podoben scenarij se je zgodil pri hivu, eboli in dengi - "vsi virusi so se pojavili ali širili v velikem obsegu zaradi ekoloških neravnovesij", je poudaril. Do zdaj se je večina takšnih izbruhov zgostila v južni Aziji in Afriki, pogosto so bili povezani z določenimi vrstami netopirjev.

Amazonija bi lahko zaradi izredne biološke raznovrstnosti postala "največji svetovni bazen koronavirusov", je opozoril brazilski znanstvenik. "To je še en razlog, zakaj amazonskega pragozda ne bi smeli izkoriščati neracionalno, tako kot ga zdaj," je dodal.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki ne verjame v podnebne spremembe, želi odpreti zavarovana območja domorodnih prebivalcev za rudarjenje in kmetijstvo, a je ta teden na presenečenje mnogih poslal vojsko, da bi preprečila krčenje amazonskega pragozda.

Jair Bolsonaro

Lapola sicer pravi, da bi bilo bolje, da bi vlada okrepila obstoječo okoljsko agencijo Ibama, ki jo je pod Bolsonarom doletelo kadrovsko in finančno krčenje.

"Upam, da bomo pod naslednjo administracijo posvetili več pozornosti zaščiti največje biološkega zaklada na svetu," je dejal brazilski ekolog. "Moramo ponovno odkriti odnos med našo družbo in pragozdom," je dodal in opozoril, da se bomo morali v nasprotnem primeru soočiti z novimi izbruhi.