Objava rezultatov v reviji JAMA Pediatrics je sprožila razprave med znanstveniki. Čeprav so avtorji raziskave poudarili, da gre za opazovalno študijo, ki ne dokazuje vzročne povezave, so kljub temu svetovali zdravnikom, naj pri oceni razvoja otroka upoštevajo tudi zaslonski čas kot potencialni kazalnik za potrebo po dodatni podpori družini.

Drugi strokovnjaki, ki niso sodelovali v raziskavi, opozarjajo na potrebo po previdnosti pri interpretaciji rezultatov. Dr. James Findon, predavatelj psihologije na King’s College London, poudarja, da rezultati ne dokazujejo, da zaslonski čas neposredno povzroča avtizem. Po njegovem mnenju raziskava bolj kaže, da avtistični otroci morda pogosteje uporabljajo zaslone, saj jim to lahko pomaga pri uravnavanju čustev, še posebej v situacijah, kjer so izpostavljeni preobremenitvi zaradi senzoričnih dražljajev, piše Daily Mail.

Tudi dr. Rachel Moseley, psihologinja z Univerze v Bournemouthu, dodaja, da otroci, ki so morda že avtistični, še preden je postavljena uradna diagnoza, pogosto najdejo koristi v zaslonskem času. Ker avtizem redko diagnosticirajo pred drugim letom starosti, lahko nekateri starši in otroci že prej uporabljajo zaslone kot način, da otroka pomirijo ali mu omogočijo nadzor nad okolico.

Avtizem je kompleksen spekter nevroloških značilnosti, ki vplivajo na komunikacijo, socialno interakcijo in vedenje posameznika. Otroci z avtizmom lahko težje vzpostavljajo očesni stik, imajo izjemen interes za specifične teme ali pa potrebujejo več časa za razumevanje informacij. Motnja je pogosto genetsko pogojena, raziskave pa kažejo, da je tveganje lahko večje pri otrocih starejših staršev, pri materah s prekomerno telesno težo ali tistih, ki so imele zaplete med nosečnostjo.

Med pandemijo covid-19 je zaslonski čas pri otrocih znatno narasel, saj so bile šole zaprte, otroci pa omejeni na dejavnosti doma. Ta situacija je dodatno spodbudila razprave o dolgotrajnih učinkih zaslonskega časa na otrokov razvoj in potrebo po smernicah za zdravo uporabo zaslonov. Švedska in Danska sta že uvedli smernice, ki staršem svetujejo, naj otrokom, mlajšim od dveh let, ne dovolijo uporabe pametnih naprav, otrokom med dvema in petimi leti pa priporočajo največ eno uro zaslonskega časa na dan.