V izjavi voditelji Nata poudarjajo, da Kitajska s svojim partnerstvom z Rusijo in obsežno podporo ruski obrambni industriji omogoča Moskvi, da nadaljuje vojno, ter pozivajo Peking, naj preneha z vso materialno in politično podporo ruskemu vojskovanju. ZDA in evropski voditelji so v zadnjih mesecih obtožili Kitajsko, da krepi ruski obrambni sektor z izvozom dvonamenskih dobrin. Peking zanika dobavo orožja in trdi, da strogo nadzoruje izvoz takšnih dobrin.

Voditelji Nata so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi kitajskih dejavnosti v vesolju, kibernetskih napadov in hitro rastočega jedrskega arzenala. Izjavo so zaključili s pozivom k izgradnji obojestranske preglednosti za zaščito interesov zavezništva. Vrha so se tretje leto zapored udeležili tudi voditelji iz Nove Zelandije, Japonske, Južne Koreje in Avstralije, kar kaže na vse tesnejše vezi med Natom in temi državami.

Tesnejše vezi med Kitajsko in Rusijo

Peking je po invaziji na Ukrajino februarja 2022 poglobil politične, ekonomske in vojaške vezi z Moskvo. Kitajska je postala največji trgovinski partner Rusije in ji zagotavlja ključno gospodarsko podporo, medtem ko obe državi nadaljujeta z vojaškimi vajami. Kitajska se je razglasila za nevtralno v vojni in se poskuša predstavljati kot potencialni mirovni posrednik, medtem ko ZDA in evropski voditelji opozarjajo, da Peking podpira Moskvo s svojo ekonomsko in diplomatsko podporo ter dobavo dvonamenskih dobrin.

Kritika iz Pekinga

Kitajska je v četrtek kritizirala izjavo Nata kot "polno hladnovojne miselnosti in bojevite retorike" ter jo označila za "provokativno z očitnimi lažmi in obrekovanjem." Peking trdi, da ni ustvarjalec krize v Ukrajini in da si prizadeva za mirovna pogajanja ter obtožil Nato, da spodbuja vojno v Ukrajini.

Naraščajoča pozornost Nata na Azijo

Nato v zadnjih letih vse bolj zaostruje ton do Kitajske. Voditelji Nata so prvič omenili potrebo po skupnem reševanju "izzivov" Kitajske v izjavi leta 2019, nato pa so leta 2021 začeli govoriti o "sistemskih izzivih", ki jih predstavlja Kitajska. To se dogaja ob povečanem osredotočanju ZDA na Indo-Pacifik, saj Kitajska pod vodstvom Xi Jinpinga postaja vse bolj agresivna v regiji in širše v svoji zunanji politiki. Nato je v sredo tudi obsodil vojaško podporo, ki jo Rusiji nudita Severna Koreja in Iran.

Voditelji Nata so poudarili, da so dogajanja v Indo-Pacifiku pomembna za varnost evroatlantske regije in da krepijo dialog za reševanje čezregionalnih izzivov ter izboljšujejo praktično sodelovanje, vključno s podporo Ukrajini, kibernetsko obrambo, bojem proti dezinformacijam in tehnologiji. Kitajska, ki si prizadeva postati prevladujoča sila v regiji, z zaskrbljenostjo spremlja vse večjo vključenost Nata v Azijo. Peking in Moskva sta združila moči v nasprotovanju Natu, saj si obe državi prizadevata preoblikovati svetovni red, ki ga vidita kot nepravično dominiranega s strani ZDA, piše CNN.

Kitajska je v četrtek pozvala Nato, naj "popravi svojo napačno percepcijo Kitajske" in "opusti hladnovojno miselnost ter igro z ničelno vsoto."