V Evropski komisiji danes najnovejših političnih zapletov v Sloveniji - dveh interpelacij ter odločitve Zorana Jankovića o kandidaturi na volitvah Pozitivne Slovenije, ki bi lahko zrušila koalicijo in sprožila novo politično krizo, ter nato preložitve volilnega kongresa PS - uradno niso želeli komentirati, so pa spomnili na torkovo izjavo.

"Politična stabilnost je nujna za preprečitev inercije pri sprejemanju političnih odločitev in za zagotovitev dinamike pri soočanju s pomembnimi gospodarskimi izzivi," je namreč že v torek poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor.

Neuradno pa je iz več bruseljskih virov slišati opozorila, da sedaj nikakor ni čas za eksperimentiranje in akrobacije v slovenskem političnem prostoru, saj sta politična stabilnost in operativna vlada "absolutno nujni" pri sprejemanju težkih odločitev, ki čakajo državo v prihodnjih tednih in mesecih.

Vse bo odvisno od tega, kaj bodo pokazali pregledi naših bank

Prva pomembna prelomnica bo rezultat pregleda stanja v največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki (NLB), ki naj bi bil po nekaterih informacijah znan že sredi tega meseca. Rezultati celotnega zdravstvenega pregleda vseh osmih bank bodo sicer po napovedih znani konec novembra oziroma v začetku decembra.

Globina luknje bo eden ključnih dejavnikov, ki bodo narekovali nadaljnji tok dogodkov. Po pričakovanjih bo večja od 1,2 milijarde evrov, kolikor je za banke rezervirala vlada. Ko bodo rezultati znani, bo treba preprosto izračunati, kaj se bolj splača - po denar na finančne trge z okoli sedemodstotnimi obrestnimi merami ali po posojila v ESM z okoli 3,5-odstotnimi obrestnimi merami.

Malo verjetno je namreč, da bo cena zadolževanja Slovenije na trgih padla toliko, da bi se bolj splačalo denar izposoditi tam. V sedanjih neugodnih pogojih pa bi bilo zadolževanje na trgih po ocenah bruseljskih opazovalcev preprosto "samomorilsko" dejanje.

Drugo ključno vprašanje, ki se zastavlja v tem primeru, je, kateri program bi dobila. Prva možnost je program po "španskem" vzorcu - torej program pomoči, omejen na banke, z nekoliko mehkejšimi pogoji in brez trojke. Druga možnost je celovit program s strožjimi pogoji, ki se ne bi nanašali le na banke, temveč tudi na ureditev javnih financ.

V EU nezadovoljni s proračunom

Odgovor na to vprašanje je v veliki meri odvisen od slovenskega proračuna. Predlog proračuna po neuradnih ocenah ni najboljši - zmanjševanje primanjkljaja je premalo osredotočeno na odhodke, rezi investicij niso dobrodošli. Zelo verjetno je, da bo Bruselj pozval k popravkom. Če bo imela Slovenija pripravljene dobre rešitve, bi se lahko z njimi izognila celovitemu programu, ki naj bi ga sicer zagovarjala predvsem Evropska centralna banka.

"Španski" program bi bil po bruseljskih ocenah vsekakor boljša možnost, saj bi bila percepcija drugačna. V Španiji ni trojke, ki bi sporočala, da je država operativno nesposobna. O Španiji se ne govori kot o bruseljskem, frankfurtskem ali luksemburškem protektoratu. Španija ima vajeti veliko trdneje v svojih rokah kot Grčija, Ciper ali Portugalska.

Če se bo izkazalo, da ne zmore sama, bi si morala Slovenija zato močno prizadevati za "španski" program, menijo bruseljski viri. Tudi v tem primeru pa bo ključna politična stabilnost, saj brez nje nihče ne bo verjel državi, da je sposobna vajeti obdržati v svojih rokah.