Prihodki so bili lani od načrtovanih višji za 35 milijonov evrov. Po besedah Mlakarjeve so bili višji predvsem zaradi večjih prihodkov od prispevkov zaradi ugodne gospodarske rasti in zaradi večjih transferjev iz državnega proračuna, predvsem zaradi kritja povečanih obveznosti na račun epidemije covida-19.

Odhodki, ki so bili od načrtovanih nižji za 25,7 milijona evrov, pa so bili v primerjavi s predhodnim letom večji za 556 milijona evrov, "predvsem zaradi visoke, več kot 43-odstotne rasti odhodkov za bolniška nadomestila ter zaradi rasti odhodkov za bolniški stalež zaradi izolacij ob okužbi z novim koronavirusom, ki jih je bilo v lanskem letu skoraj za 200 milijonov evrov". Prav tako so na višje odhodke med drugim vplivali dogovori vlade s sindikati za dvig plač v zdravstvu, povišanje cen zdravstvenih storitev, uskladitev z inflacijo, tudi večja realizacija programov zdravstvenih storitev pri izvajalcih v primerjavi z letom prej.

"ZZZS je v letu 2022 posloval v zahtevnih finančnih pogojih, ki jih je v veliki meri še vedno narekovala epidemija covida-19, pa tudi naraščajoči odhodki, tudi zaradi novih obveznosti, za katere država žal ni zagotovila zadostnega kritja z novim trajnim virom financiranja," je še ocenila Mlakarjeva. Kljub temu je ZZZS lani zagotavljal nemoteno in stabilno financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter izvajalcev zdravstvenih storitev.

Za letošnje leto je pri poslovanju ZZZS načrtovan primanjkljaj v višini 48,4 milijona evrov in bo po načrtih v celoti pokrit z lastnimi viri ZZZS iz leta 2022. V to oceno poslovanja pa še niso vključeni zadnji dogovori o višjih plačah v zdravstvu ter uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih in obsegu sredstev za leto 2023, ki je začela veljati danes, je opozorila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Gre za okoli 150 milijonov evrov finančnih učinkov, ki še niso vključeni v finančni načrt.