Sprejetje vladnega sklepa je vlada premierja Maria Draghija v poslanski zbornici vezala na zaupnico, ki je bila izglasovana z zelo široko večino.

Z zaupnico, ki je bila pričakovana, je vlada močno omejila razpravo o večnamenski uredbi in hkrati izničila vseh 46 popravkov, vključno s predlogom za črtanje člena o Narodnem domu, ki sta ga predlagala poslanca Francesco Sapia in Andrea Colletti, izvoljena na listi Gibanja 5 zvezd, poroča časnik.

Italijanska vlada je v začetku oktobra sprejela uredbo, s katero je spremenila člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji o vračanju nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji. Poslanska zbornica je uredbo uzakonila šest dni pred zapadlostjo, z zaupnico pa po poročanju Primorskega dnevnika ni želela tvegati zavlačevanj in zamud, saj sklep vsebuje vrsto pomembnih ukrepov v boju proti pandemiji.

Parlament je tako izpolnil obvezo iz spomenice, ki je bila podpisana ob lanski stoletnici požiga Narodnega doma pod pokroviteljstvom predsednikov Slovenije in Italija, Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle.

Slovenski Narodni dom v Trstu je bil zgrajen leta 1904 in je bil za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. Večnamenski dom je stal na takratnem osrednjem Vojaškem trgu. Načrt za masivno, v glavnih potezah klasicistično stavbo, je izdelal arhitekt Maks Fabiani.

Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so Narodni dom 13. julija 1920 napadli in požgali. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.

V Trstu so lani prav ob 100. obletnici fašističnega požiga ob prisotnosti predsednikov obeh držav podpisali dokument o prenosu lastništva Narodnega doma v roke slovenske manjšine.