Beseda je tekla o tem, v kolikšni meri sistem enakosti predstavlja tudi enake možnosti za oba spola izhajajoč iz lastnih izkušenj. Pogovor je povezovala dr. Saša Pišot, znanstvena sodelavka iz Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Prof. dr. Bettina Wollesen iz Fakultete za vede o človekovem gibanju in zdravju Univerze v Hamburgu je izpostavila dilemo, s katero se vsakodnevno srečujejo znanstvenice, in sicer ali izbrati znanstveno kariero ali si ustvariti družino. Ta po njenem mnenju izhaja iz bojazni, da se ne bodo mogle dovolj posvetiti otrokom in družini. "Menim, da jih taki zadržki ne bi smeli ovirati na karierni poti v znanosti. Starša si lahko skrb za otroka delita, delodajalec pa lahko omogoči delovne pogoje, ki olajšajo usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti."

O demokratičnost po spolu je spregovoril prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper in dekan Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. Kot pravi, je "demokracija mesto, kjer sta zastopana in uresničena oba spola". Izpostavil je pomen dialoga. "Rešitve bodo delovale, v kolikor bo uresničen dialog. In nadalje, norme ne bodo postavljene pristno, v kolikor ne bodo prišle preko dialoga." Kot meni so okolja, kjer ni spolne raznolikosti, neenakopravna in takšna okolja nikakor ne morejo biti demokratična.

Prof. dr. Nadja Furlan Štante, znanstvena svetnica iz Inštituta za filozofske študije ZRS Koper, je predstavila delovanje Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri MIZŠ, katere članica je: "Komisija kot ekspertno telo ministrstva poskuša podajati pravno formalne temelje, z namenom, da se enakost, preko evidentiranja statističnih analiz stanja, poskuša dosegati vsaj v teoriji. Na ta način komisija odpira vrata tistim vprašanjem, ki so trenutno najbolj pereča in s tem podaja možnost, da se prevečkrat zamolčane teme prenesejo na plano. To je trenutek, ko je mogoče ne zgolj preprašati enakosti med spoloma, ampak se tudi dotakniti vprašanja integritete v znanosti."

O primerih neenake obravnave spolov na delovnem mestu je spregovorila dr. Ana Rotter, višja strokovno raziskovalna sodelavka iz Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo). Pojasnila je svoj primer, kako se je kot posameznica s proaktivno in neagresivno komunikacijo lotila odpiranja tem spolne neenakosti in prav z združevanjem naravoslovja in družboslovja postala boljša raziskovalka, saj ji je to izkustvo ponudilo širino: "Kaj lahko kot posameznica naredim? Ali lahko z neagresivno komunikacijo odpiram te teme tam, kjer niso zaželene?" pa je vodilo, ki ga vodi takšen način komunikacije, ki "ni nek jezni marš žensk, ki niso dosegle tistega, kar so hotele. Ženske želimo zgolj povedati, da smo tu in da smo ambiciozne."

Da Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti že v svojih osnovnih načelih in normah opredeljuje, da morajo v znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti biti zagotovljene enake možnosti, je pojasnil prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper in član KOsRIS-a. ZRS Koper je eden izmed prvih javnih znanstveno-raziskovalnih zavodov sprejel akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov. Danes ima tako uravnoteženo število zaposlenih moških in žensk, in sicer 52 žensk in 53 moških. Sicer pa meni, da dokler "bomo o enakosti spolov  govorili, bo ta obstajala. To miselnost je potrebno preseči v vseh pogledih. Enakost spolov mora biti zastopana povsod, še toliko bolj v znanosti. Gre namreč za naravno posledico civiliziranih družbenih okolij, kjer so meritorni le raziskovalna odličnost, kakovost znanstvenega dela ter visoke etične in moralne norme. Neodvisno od spola! V vseh teh letih delovanja na ZRS Koper se nikoli nismo posebej ukvarjali z zastopanostjo žensk, še več, čisto naravno je bilo, da je na primer v nekem obdobju Znanstveni svet ZRS Koper zastopalo več žensk kot moških."

Anna Wunderlich, doktorska študentka na Tehnološkem Inštitutu Univerze v Berlinu, je pozvala k razmisleku, kako soustvariti kulturo, ki spodbuja enakost in ki vsakomur omogoči, da v polnosti razvije svoj potencial. "Takšno kulturo, ki spodbuja rast in odprtost za različna mnenja, za različne načine življenja in svetovne nazore. Kulturo, ki je vključujoča in posameznika podpira pri tem, da se lahko razvije v najboljšo različico sebe."

Gostje so izpostavili precej dobrih praks, med katerimi bi lahko postala direktiva Obzorja 2020, ki postavlja pogoj sprejetja Akcijskega načrta za enakost spolov na raziskovalnih organizacijah, ena izmed ključnih za vzpostavljanje enakih možnosti. "Kultura v raziskovalnem prostoru naj bi temeljila na strpnosti in ustvarjanju kulture enakosti, ki bo zagotavljala delovne pogoje, ki vsakemu omogočajo, da razvije svoj potencial ne glede na spol," je okroglo mizo zaključila dr. Saša Pišot.