"Medobčinska uprava je samoumeven korak k temu, da znižamo stroške, da dobimo 55-odstotno sofinanciranje s strani države in da povežemo tiste službe, ki so zelo povezljive, ki morajo sodelovati skupaj, ki morajo drug drugemu pomagati, saj imamo kar nekaj skupnih težav," je dejal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Po besedah izolskega župana Danila Markočiča gre v prvi vrsti za to, da je medobčinska uprava še bolj učinkovita in bolj dostopna. 

V okviru skupne medobčinske uprave se bodo namreč združile službe redarstva in inšpekcije, zaščite in reševanja, notranje revizije ter varovanja okolja. Bržan je ob tem prepričan, da se jim bo kasneje pridružila še kakšna. Na skupno občinsko upravo se bodo sicer prenesle le nekatere naloge oziroma področja uprav posameznih občin, delovanje ostalih območji občinskih uprav pa ostaja nespremenjeno.

Tudi vsi zaposlenih v omenjenih službah se ne bodo selili v Koper. Redarstvo bo organizirano po izpostavah, redarji bodo tako delali pretežno v občinah, kjer so delali doslej, tam bodo tudi parkirani avtomobili, ki tako ne bodo še dodatno obremenjevali Kopra. V Piranu bodo denimo ostali trije zaposleni, en inšpektor in dva redarja, ki najbolj poznata specifiko kraja, je dejal župan Đenio Zadković in dodal, da se bodo fantje po potrebi premikali na bolj problematične točke.

Nova medobčinska uprava ima trenutno 55 zaposlenih, do konca leta pa naj bi število naraslo na 71. Začasno jo bo vodil Ivan Koljesnikov, ki je do sedaj vodil medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Piran in Občine Ankaran. Kot je dejal, se bodo trudili, da občani ne bodo občutili organizacijskih sprememb, predvsem pa da bodo zagotovili vsaj obstoječo, če ne višjo raven storitev. Tako bodo dodatno zaposlovali inšpektorje in skrbeli za specializacijo kadrov. Enotno redarstvo bo pomenilo tudi, da bodo v primeru večjih prireditev ali dogodkov kader preusmerili iz ene občine v drugo.

Nekateri zaposleni so pred ustanovitvijo Medobčinske uprave Istre izpostavili bojazen, da bi ob morebitnem neuspehu projekta izgubili službo, a je Bržan pojasnil, da so ravno zaradi tega strahu v akte dodali določila, ki določajo, da bi obstoječe kadre v takšnem primeru občina prevzela nazaj. Potencialni bodoči zaposleni te garancije nimajo.

Štiri obalne občine so se za povezovanje odločile lani, zaradi racionalizacije stroškov, večje učinkovitosti opravljanja nalog na območju vseh obalnih občin ter usklajenega in koordiniranega delovanja nalog skupnega pomena. Le koprska občina bo denimo zaradi tega letno privarčevala 400.000 evrov, izolska nekaj več kot 150.000 evrov na leto, v Piranu pa so ocenili, da bo letošnji prihranek, ki obsega le tri mesece delovanja, znašal 63.000 evrov.

Povezovanje, kot ga predstavlja današnje odprtje skupne medobčinske uprave v Kopru, pa je po besedah Bržana le en primer dobrega sodelovanja iz zadnjih treh let, še nekaj pa jih lahko pričakujemo v prihodnosti. En primer je kulturna strategija PIKA, ki so jo po Bržanovih zadnjih informacijah uskladili do te mere, da bi bila lahko že sprejemljiva, dokument pa je v zaključni fazi priprave.