Židan, ki je zadolžen za koordinacijo vladnega boja zoper sivo ekonomijo, je uvodoma opozoril na dobre rezultate že sprejetih ukrepov.

Kot je pojasnil, se sprememba dela nadzornih organov letos odraža v vodenju prek 5000 davčnih nadzorov s področja sive ekonomije, potem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 1400. Preventivnih pregledov, ki jih od 1. julija izvaja carinska uprava, pa je bilo doslej že 14.700.

Ministru se zdi neverjeten tudi odziv javnosti. Ankete namreč kažejo, da ukrepe države na področju sive ekonomije podpira kar 70 odstotkov prebivalcev.

Vse več prijav zaradi sive ekonomije

Poleg tega se je spremenil tudi položaj na področju prijav. Lani jih je bilo v zvezi s sivo ekonomijo podanih 4209, letos pa že 11.700.

Potem ko so inšpektorji lani ugotavljali do 40 odstotkov napak, jih zdaj le še okoli šest odstotkov, je še nanizal Židan. To se po njegovih besedah vidi tudi v praktičnemu življenju: "Kar naenkrat so nam začeli nuditi račune tudi tisti, ki nam jih v preteklosti niso."

Minister je povedal, da v mnogih dejavnostih po novem prijavljajo neobičajno visoke prihodke. Počitniški domovi so denimo doslej v letni primerjavi prijavili 270 odstotkov več prometa.

Poleg tega je država uspela v tretjem četrtletju po njegovih podatkih na letni ravni pobrati 16,5 odstotka več DDV. Mesečno zbere okoli 30 milijonov evrov več DDV, kot pa je načrtovano, je pristavil.

S tem pa boja zoper sivo ekonomijo ni konec. Vlada je tako pripravila drugi paket ukrepov, ki ga bo predvidoma sprejela v četrtek.

Četrtek bo, tako Židan, tudi dan D za davčne blagajne. V tej luči je napovedal nadgradnjo sedanjega sistema virtualnih davčnih blagajn - programa, katerega cilj je davčnim zavezancem onemogočiti brisanje računov -, ni pa razkril, kakšne vrste bo.

Možnih tipov davčnih blagajn je sicer več. Slovenija je s poletjem uvedla t.i. lahke davčne blagajne oz. kanadski model, je spomnil. Nekatere države se medtem odločajo za model shranjevanja podatkov na čipih, ki jih lahko davčna inšpekcija vzame in pogleda. V precej manj državah, med njimi na Hrvaškem, pa poznajo prenos podatkov davčnim nadzornikom v realnem času, je dodal.

"Če mene vprašate, je vseeno, kaj imamo. Pomembno je, da zajamemo vse in da zadevo izpeljemo čim prej. Jasno je, da bomo morali v prihodnje izpopolnjevati katerikoli sistem," je poudaril minister.

Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je ponovila, da GZS podpira uvedbo davčnih blagajn "po principu povsod in takoj" oz. nadgradnjo sedanjega sistema davčnih programskih podpor.

Pristavila pa je, da bi morale davčne blagajne zagotoviti neposredno komunikacijo z davčno upravo in ji tako omogočiti bolj osredotočeno in učinkovito davčno nadziranje.

Ministrski zbor bo v četrtek najverjetneje zeleno luč prižgal tudi prepovedi paragonskih blokov pri izdajanju računov, kar pomeni, da se računom, napisanim na roko, obeta konec, odločal pa bo še o dodatnem omejevanju plačevanja z gotovino, ki je "leglo sive ekonomije ali celo kriminalnega delovanja", je danes naštel Židan. Bistvene omejitve naj bi po novem veljale tudi za gotovinska plačila fizičnih oseb.

Poleg tega je predviden še sprejem predlogov zakonov o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno ter o inšpekciji dela.

Davčne blagajne za hitre rezultate

Minister je spregovoril tudi o izkušnjah spopada s sivo ekonomijo v drugih državah. Kot je dejal, so tudi drugod po uvedbi ukrepov zaznali hitre rezultate. A napredek se enkrat ustavi in takrat je treba vztrajati in uvesti nove ukrepe, je posvaril. Kot mu svetujejo v tujini, je treba poseči tudi v tiste, ki veljajo za nedotakljive, to so v Sloveniji zobozdravniki in odvetniki, ter za ukrepe pridobiti podporo politike in drugih pomembnih sfer.

Židan je izpostavil še, da so za spremembo razmišljanja državljanov potrebna tri leta. Slovenci se morajo po njegovih besedah naučiti, da v primeru, ko ne dobijo računa, niso dolžni plačati.

Po zadnjih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki jih je nanizal, v Sloveniji ponikne 24 odstotkov javnega denarja, v Evropi pa 18 odstotkov.

Prvi mož GZS Samo Hribar Milič je priznal, da so prvi učinki ukrepov že vidni, da pa so potrebni še odločnejši koraki, saj siva ekonomija "vpliva na nizko konkurenčnost, predvsem pa na netransparentnost na trgu".

Znova se je obregnil ob "sramotilni steber" oz. javno objavo imen vseh davčnih dolžnikov, saj da nima posebnega učinka, in se zavzel za ukrepanje zoper tiste, ki s svojimi podjetji verižijo dolgove do davčnega sistema in poslovnih partnerjev.