Luka Koper - zeleni ambasador

Koprsko pristanišče je bilo pred časom sprejeto v družino ambasadorjev nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva, ki jo javna agencija Spirit Slovenija vodi pod sloganom "I FEELSLOVENIA. Green. Creative. Smart." Luka Koper je prejela naziv zelenega ambasadorja, ki potrjuje, da je družba na pravi poti pri razvoju t. i. zelenega pristanišča. S svojo geografsko lego in trajnostno usmeritvijo koprsko pristanišče prispeva k spodbujanju logističnih rešitev, ki so predvsem z vidika okolja, velikokrat pa tudi ekonomsko, bolj optimalne.

Geografska lega Slovenije omogoča najkrajšo transportno pot od Azije in vzhodnega Sredozemlja do trgov Srednje in Vzhodne Evrope (in obratno). Pomorska pot do Kopra je v primerjavi s potjo do severno evropskih pristanišč bistveno krajša, kar pomeni prihranek v času, porabljeni energiji in posledično manjših izpustih tako toplogrednih plinov kot ostalih škodljivih snovi. Okolju prijazen je tudi kopenski del poti, saj kar 58-odstotkov vsega blaga, ki ga pretovorijo v koprskem pristanišču, potuje po železnici.

Že 20 let skrbno nadzirajo koncentracijo prašnih delcev v zraku

V Luki Koper koncentracijo prahu spremljajo že od leta 2002, meritve pa opravljajo na desetih različnih lokacijah znotraj pristanišča. S prekrivanjem razsutega tovora z odpadno celulozo in drugimi ukrepi so v edinem slovenskem pristanišču v zadnjem desetletju količino prašnih delcev bistveno zmanjšali. Povprečna letna vrednost vseh meritev je v lanskem letu znašala 120 mg/m² na dan. Še leta 2014 je ta vrednost presegala 150 mg/m².

Vir: ARSO

Rezultate vseh meritev Luka Koper dnevno objavlja na trajnostnem portalu Živeti s pristaniščem. Tam so med drugim prikazane meritve finega prahu z delci velikosti do 10 mikrometrov (PM10). Meritve izvajata tako Univerza na Primorskem kot tudi Agencija Republike Slovenije za okolje. Pri primerjavi rezultatov lahko ugotovimo, da so povprečne izmerjene koncentracije prašnih delcev v koprskem pristanišču pod mejno vrednostjo, ki jo predpisuje zakonodaja. V Kopru se lahko torej s ponosom pohvalijo, da dihajo manj onesnažen zrak kot v drugih večjih slovenskih mestih (Ljubljana, Ptuj, Celje, Kranj, Maribor …). 

Manj hrupa in svetlobnega onesnaževanja

Koprsko pristanišče je v zadnjih letih izvedlo številne ukrepe za zmanjšanje ravni hrupa. Čeprav ladijski hrup zakonsko ni reguliran, ves čas aktivno sodelujejo z ladjarji in iščejo ustrezne rešitve. Povezali so se tudi z ladijskimi agenti in sprejeli protokol, ki določa, kam morajo biti usmerjeni izvori hrupa pri ladjah, ko so te privezane v pristanišču. Izpostaviti je treba, da so na ladjah tehnične omejitve, zaradi katerih popoln izklop sistema ni mogoč, kar je pomembno tudi z vidika varnosti in zdravja ladijske posadke.

Poleg tega so hrupnejše stroje z bolj izpostavljenih delov pristanišča premaknili v notranjost, prav tako so kar nekaj strojev na dizelski motor že nadomestili z elektrificirano mehanizacijo, ki je precej manj hrupna in zato okolju prijaznejša. V preteklih dneh so v Luko Koper na posebni barži (plovilu) prispeli sestavni deli za tri nova električna mostna dvigala. Ko jih bodo v pristanišču sestavili in jih predali v uporabo, se bo število operativnih eRTG-jev povečalo na 15. S tem bo kar polovico mostnih dvigal na kolesih poganjala elektrika, kar je poleg manjšega hrupa pomembno tudi v luči samooskrbe, saj vsako od teh dvigal del porabljene energije vrača nazaj v omrežje.

V pristanišču so že pred časom vzpostavili SCADA sistem za nadzor nad uporabo razsvetljave, ki ga sproti nadgrajujejo. Pri obnovi ali novih investicijah v razsvetljavo poleg tega predvidevajo vgradnjo svetil z visoko učinkovitostjo. Prihranek so dosegli tudi z vgradnjo dodatnih krmilnih sistemov za redukcijo razsvetljave v nočnem času ter senzorjev prisotnosti in osvetljenosti.

Sistem upravljanja z energijo: standard ISO 50001

Izjemno pomembno področje je tudi energetika oz. energetska učinkovitost. Leta 2020 so v pristanišču vpeljali sistem upravljanja z energijo, skladno s standardom ISO 50001. Vzpostavljeno je ciljno spremljanje rabe energije, kar omogoča nadzor in posledično ukrepanje. Na podlagi energetskih pregledov pa vpeljujejo še dodatne izboljšave.

V Luki Koper si tudi v luči energetske krize želijo postati čim bolj energetsko neodvisni, s prehodom na bolj čiste in obnovljive vire energije pa tudi okolju in zdravju še bolj prijazni. Trenutno projektirajo novo skladišče za železove produkte, ki bo nadkrito s fotovoltaičnimi paneli. Do leta 2025 načrtujejo izgradnjo fotonapetostnih elektrarn do 6 megavatov moči, s katerimi bi lahko pridobili do 20-odstotkov lastne letne porabe električne energije. Do leta 2030 naj bi moč še povečali, in sicer na 10 megavatov, kar bo predstavljalo več kot 30-odstotkov skupne letne porabe električne energije v pristanišču.

Da je območje Luke Koper zares posebno in edinstveno, potrjujejo tudi oljčni nasadi, ki jih najdete na več razpršenih lokacijah. Da se našteti približno 300 oljčnih dreves, ki v neposredni soseščini pristanišča dobro uspevajo že več kot 20 let. V lanskem letu se je nabralo 1.198 kilogramov oljk, iz katerih so iztisnili 155 litrov kakovostnega oljčnega olja.