"Odnosi Zagreba in Ljubljane so izjemno pomembni in imajo posebno težo. Moramo delati na tem, da bi bili takšni, kot so danes," je dejal Milanović. Dodal je, da je podpisu arbitražnega sporazuma sledilo obdobje vzponov in padcev v odnosih med državama, v zadnjih dveh letih pa gre za kontinuiteto 'odličnih odnosov'. "Slovenija je najboljša hrvaška soseda," je ocenil.

Milanović je dodal, da ima tako kot Pahor tudi on misijo braniti interese svoje države in naroda v mednarodnih okvirih. "Ko sem bil prisiljen umakniti Hrvaško iz arbitražnega sporazuma, je nastala malo neugodna situacija, a so bili potem ti odnosi vse boljši," je ocenil Milanović. "Slovenija je odličen sosed. Če sem k temu prispeval vsaj malo, mislim, da si zaslužim pozitivno oceno."

[VIDEO] Predsednik Pahor se na povabilo predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića mudi na državniškem obisku v Republiki Hrvaški. To je njegov drugi uradni obisk na Hrvaškem in zadnji uradni obisk v tujini. ???????????????????? pic.twitter.com/zIcYZ0EJRr

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 28, 2022

Pahor je čestital Hrvaški za skorajšen vstop v schengensko in evrsko območje. "Kot predsednik vlade sem si prizadeval, da bi Hrvaška postala članica Evropske unije," je spomnil. "Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative," je dodal in poudaril, da nikoli ni bil proti vstopu Hrvaške v schengensko ali evrsko območje.

Pahor je izjavil, da je zelo ponosen na to, kaj kot predsednik vlade in predsednik države zapušča glede odnosov med obema narodoma in državama. "Ko govorimo o arbitražnem sporazumu, govorimo o sporazumu, ki je rešil vprašanje blokade. Zelo je pomembno, da imamo pred očmi tudi moralno razsežnost svojih dejanj. Vedno bi rad, da si Slovenci in Hrvati zapomnijo eno stvar - da na koncu vseh koncev pri rešitvi blokade ni bila bistvena Evropska unija niti ZDA niti Švedska kot posrednik, ampak smo to vprašanje rešili sami, Slovenci in Hrvati, z zaupanjem, ki ga je bilo treba zgraditi," je poudaril.

Borut Pahor in Zoran Milanović

Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Za Slovenijo je razsodba dokončna in jo izvaja.

"Z Milanovićem sva se vedno pogovarjala, ne glede na razlike, ki so med nama," je dodal Pahor, ki se je kolegu zahvalil za pomoč pri nadaljevanju pobude Brdo-Brioni. "Želimo, da bi bila perspektiva tega področja evropska. Upam, da bo do konca tega leta Evropski svet dal zeleno luč za vizumsko liberalizacijo za Kosovo, za dodelitev statusa kandidatke za članico EU Bosni in Hercegovini, da bo evropski širitveni proces šel naprej."

V ospredju pogovorov z Milanovićem so bile poleg krepitve sodelovanja na različnih področjih tudi aktualne mednarodne teme, zlasti ruska agresija na Ukrajino in energetska varnost. Kot sovoditelja pobude Brdo-Brioni sta predsednika posebno pozornost namenila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi držav v regiji.

Andrej Plenković in Borut Pahor

Govorila sta tudi o energetski krizi. "V kriznih situacijah se vedno pokaže, kako pomembna je atmosfera med državama in narodoma. Ker je atmosfera zdaj zelo dobra, kjer je medsebojno zaupanje, podpiranje, je možno najti rešitve, ki gredo v vzajemno korist. Tako je tudi pri vprašanju energetske krize," je povedal Pahor in izrazil prepričanje, da bosta oba predsednika vlad ali pristojna ministra v kratkem podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom.

Milanović pa je izpostavil, da so vprašanja, povezana z energetsko krizo, 'majhni problemi v primerjavi s problemi ljudi, ki živijo v Ukrajini'. "Zato imam problem govoriti o teh stvareh popolnoma ločeno, ker je vse povezano," je dejal in poudaril, da je del energetske varnosti to, da podjetja ne propadejo. "Vse ostalo je obstransko," je dodal.

Borut Pahor in Gordan Jandroković

Pri tem je ocenil tudi, da sankcije Zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini ne delujejo. "Niso delovale niti proti mali Srbiji in ne bodo delovale niti proti tej pošasti. Ukrepe, ki jih sprejemamo, pa sprejemamo zato, da imamo čisto vest. Mislim pa, da je moja vest čista, moja in vaša," je izjavil.

Pahor se je danes v Zagrebu srečal tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem.

V okviru državniškega obiska na Hrvaškem se je slovenski predsednik sestal tudi s predsednikom hrvaškega parlamenta Gordanom Jandrokovićem in nato s predsednikom Vlade Republike Hrvaške Andrejem Plenkovićem. pic.twitter.com/QtSd4bWmvF

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 28, 2022

Jandroković, s katerim sta se pogovarjala o energetiki, vojni v Ukrajini in gospodarskem sodelovanju, se je zahvalil Sloveniji za podporo pri vstopu Hrvaške v evrsko območje ter izrazil pričakovanje o nadaljnji podpori Slovenije za polnopravno članstvo v schengenskem območju in v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so sporočili iz sabora.

Pahor in Milanović se bosta danes udeležila posebnega sprejema v Muzeju sodobnih umetnosti, ki je ena najbolj prepoznavnih kulturnih institucij v Zagrebu, trenutno pa ga vodi direktorica iz Slovenije, Zdenka Badovinac.

Predsednika si bosta ogledala razstavljena umetniška dela, nato pa se bosta srečala z umetniki in predstavniki kulturnih institucij obeh držav, ki s svojim delom in medsebojnim sodelovanjem prispevajo k živahni izmenjavi kulturnih odnosov med državama.

Današnji uradni obisk na Hrvaškem je Pahorjev drugi uradni obisk na Hrvaškem in obenem zadnji uradni obisk v tujini v njegovem predsedniškem mandatu.