Običajno (matematični) dokaz o resničnosti trditve ne vsebuje le informacije, ali je trditev resnična ali ne, ampak tudi, zakaj je resnična. Pa razmislimo malo o sledečih preprostih vprašanjih: Ali je mogoče nekoga prepričati, da ste rešili Sudoku uganko, ne da bi razkrili rešitev? Ali, kako bi dokazali, da poznamo starost neke osebe, ne da bi razkrili njeno starost? Ali je v splošnem sploh mogoče nekaj dokazati, ne da bi razkrili poznavanje dokazov? Izkaže se, da je! V tem predavanju bodo opisali pojem dokazov ničelnega znanja (zero knowledge proofs).

To je metoda, s katero lahko ena stranka drugi dokaže poznavanje skrivnosti, ne da bi skrivnost samo razkrili. Prikazani bodo matematični opisi nekaterih dokazov ničelnega znanja, vezanih na praktične primere uporabe. Glavni poudarek bo na predstavitvi takšnih praktičnih primerov, kot so uporaba v komunikacijskih sistemih, spletnem glasovanju, bančnem sistemu, blockchain okolju itd.

Dr. Samir Hodžić je doktoriral s področja kriptologije na Univerzi na Primorskem, FAMNIT, Koper, Slovenija, leta 2017. Od leta 2019 do 2021 je delal kot podoktorski raziskovalec na Tehnični univerzi na Danskem, DTU Compute, Danska. Njegovo raziskovalno področje je načrtovanje kriptografskih Boolovih funkcij in kvantna/klasična kriptoanaliza bločnih šifer. Trenutno je zaposlen na Univerzi na Primorskem, FAMNIT.

Če ste peto predavanje z naslovom "Prime divisibility of binomial coefficients" zamudili, si ga lahko ogledate tukaj. Celoten program letošnjih izletov v matematično vesolje z zoom povezavo pa je dostopen tukaj.