Problem italijanskih javnih financ ni toliko tekoča poraba kot veliko breme javnega dolga. Evropska komisija je tako spomladi letos predlagala zaustavitev postopka proti Italiji zaradi presežnega primanjkljaja, kar je svet EU pozneje tudi potrdil.

Letos naj bi javnofinančni primanjkljaj dosegel 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pa čeprav je v prvem četrtletju znašal kar 7,3 odstotka BDP. Na primarni ravni, torej pred plačilom obresti za dolg, pa je dosegel 2,6 odstotka BDP.

Italijo pri uravnoteževanju javnih financ močno bremeni servisiranje velikanskega javnega dolga, ki v deležu od BDP presega 130 odstotkov.

Poleg tega zniževanje primanjkljaja in pot do stabilizacije dolga zavira najdaljša gospodarska recesija po drugi svetovni vojni, ki se je nadaljevala tudi v drugem letošnjem trimesečju, pa čeprav se umirja. V drugi polovici leta bi se tako lahko država vrnila k rasti.

Najhitrejša pot do začetka zniževanja dolga bi tako lahko bila privatizacija državnega premoženja. Italijanski finančni minister Fabrizio Saccomanni je tako po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA zatrdil, da so novi privatizacijski ukrepi mogoči. Neuradno se za prodajo omenjajo državni deleži v velikanih, kot sta energetska Enel in Eni ter obrambno-letalski Finmeccanica.

Po pisanju medijev bi država lahko za te deleže iztržila okoli 80 milijard evrov, a to je v primerjavi z obsegom dolga malo in bi prispevalo kvečjemu k njegovi stabilizaciji.