Spomnimo, že oktobra je v javnosti završal anonimen poziv obalnim županom, svetnikom in pristojnim službam, pod katerega so se podpisali 'občani Ankarana, Izole, Kopra in Pirana' in v katerem so navajali, da naj bi župan Aleš Bržan Marjetici prepovedal vnovično prijavo na razpis, saj da naj bi zavetišče želel predati v upravljanje nekdanji upraviteljici in strankarski kolegici Andreji Bogataj Krivec, kar je slednja sicer odločno zanikala. 

Obalno zavetišče v Sv. Antonu je v rokah koprske Marjetice od leta 2015, z izborom na javnem razpisu pa je Marjetica prevzela upravljanje zavetišče za obdobje petih let, od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021. Sindikat je od leta 2019 naprej župane obalnih občin večkrat obvestil o problematiki financiranja zavetišča. Delovanje zavetišča namreč bistveno povečuje stroške glede na zagotovljene vire financiranja iz proračunskih sredstev občin. Kot so zapisali v vabilu na tiskovno konferenco, občine ob obstoječi finančni projekciji zagotavljajo sredstva samo za do osem mesecev poslovanja v koledarskem letu. Občinam, predvsem MOK očitajo, da z njihove strani, "razen puhlega razumevanja situacije, ni bilo konkretnih reakcij".

Pasti javnega razpisa

Kot so uvodoma izpostavili na novinarski konferenci, v Sindikatu Marjetice Koper pasti javnega razpisa vidijo glede zahtevane kadrovske strukture. "V zavetišču mora biti strokovno usposobljen oskrbnik in veterinar in jasno mora biti definirano, kaj bo delal veterinar in kaj oskrbnik. V zavetiščih v Sloveniji se jasno loči, kdo je oskrbnik in kdo je stroka, veterinar, kar v tem javnem razpisu ni točno razmejeno," je dejala Irena Valenti. "V prejšnjem razpisu je bilo bolj pomembno, da je prijavitelj dobil več točk za več zaposlenih oskrbnikov in za korektno izvajanje te službe. Vse občine so bile od leta 2019 opozorjene na kadrovske probleme in da je nemogoče toliko dela in toliko živali oskrbovati z manj zaposlenimi," je nadaljevala.

V obalnem zavetišču je trenutno zaposlenih šest oseb.

"Pri merilih in točkovanjih je v trenutnem razpisu določenih 15 točk če bosta dva oskrbnika veterinarja. Kdo bo torej delal delo oskrbnika in kdo bo delal delo veterinarja? To zaskrbi, če povežemo indice z že prejetega anonimnega pisma sindikatu, da je v igri Mačja hiša, ki zaposluje dva veterinarja in ima povezavo s prejšnjim upraviteljem zavetišča," so še navedli. Dotaknili so se tudi referenc v javnem razpisu.

Kot navajajo, leta 2017 so lahko občine upravitelju namenile pozitivno referenco, če so bile z njihovim delom zadovoljne. Tokrat pa javni razpis določa rubriko 'druge reference'.

Predsednik sindikata Žarko Pejčić je pojasnil, kakšno je bilo stanje obalnega zavetišča, ko ga je prevzela Marjetica. "Ko smo interventno prevzeli zavetišče leta 2015, smo ugotovili, da zavetišče ni primerno za delovanje in oskrbo živali. Stanje je bilo zelo slabo, zunanjost je bila zapuščena in zarasla, ograja okoli ponekod uničena, stopnice in steze v zelo slabem stanju in nevarne za prehod. Boksi za pse so bili umazani, vključno s stenami, vrata zgrižena in so komaj stala na pantih. Pobrani umivalniki, pobrana stikala električne napeljave, tako da so žice visele zunaj sten," je opisal prvotno stanje.

Delo v zavetišču ni bilo mogoče tudi zaradi ogromnega števila bolh. "Bolhe so skakale po ljudeh, glodalci, podgane, miši, so bili prisotni podvsod," je še dejal.

Simon de Faveri, Žarko Pejčić, Irena Faventi, Sara Kocman, Elen Pejič (iz leve proti desni)

Marjetica je nato zavetišče sanirala, opravila dezinfekcijo in dezinsekcijo celotnega zavetišča, notranjih in zunanjih prostorov ter celotnega zemljišča okoli. Sanirali so zidove, prepleskali, popravili tlake, opremili in popravili pasje bokse, v celoti prenovili steze in stopnice, popravili ograje, posadili drevesa in rastline za senco, sanirali celotno električno napeljavo, vključno z javno razsvetljavo in videonadzorom.

Uredili so tudi pisarno, kuhinjo, kopalnico in pralnico, med drugim pa zagotovili tudi vozilo za potrebe zavetišča in vzpostavili brezplačno dežurno telefonsko številko. V bokse za živali so namestili tudi klime za ogrevanje in hlajenje.

V šetih letih za 600.000 evrov minusa

Pejčić je izpostavil tudi, da je, po javno dostopnih letnih poročilih, od 2015 do vključno 2020 minus v zavetišču znašal 488.000 evrov. Minus je pokrila Marjetica Koper. V letošnjem letu pa pričakujejo okoli 120.000 evrov minusa, kar skupno s preteklimi leti znaša okoli 600.000 evrov minusa, ki ga je oziroma bo pokrila Marjetica. "Upamo, da bo prevladal razum tistih, ki odločajo, da skrb za zavetišče prevzame katero koli obalno komunalno podjetje in da bo delalo pošteno in največ ponudilo živalim, ker mislim, da je to edina in prava rešitev za zavetišče," je zaključil.

Stanje in delo oskrbnikov v Obalnem zavetišču za živali je opisala tudi tamkajšnja oskrbnica Sara Kocman. Kot je dejala, prostovoljci ne morejo početi enakega dela, kot ga opravljajo zaposleni oskrbniki, strokovnega kadra pa tudi zdaj že primanjkuje. Navedla je tudi, da imajo več dela, približno 70 odstotkov, z mačkami. "Javna služba ne more temeljiti na prostovoljcu, ampak na usposobljenih kadrih s kontinuiteto," je zaključila.

Grozljive podobe zavetišča pod prejšnjim upraviteljem 

Tudi predsednik sveta delavcev Simon de Faveri je opisal, v kakšnem stanju je bilo zavetišče preden ga je prevzela Marjetica. "Zaposleni v zavetišču so vso umazanijo in iztrebke porivali v rešetke oziroma izpirali z vodo, zato so bile rešetke in boksi vedno umazani. Psi v boksih so bili v umazaniji in v lastnih iztrebkih, tresli so se, nekateri so imeli drisko," je dejal in dodal, da imajo danes boksi nameščeno tudi klimo.

Kot so zaključili, upajo na razum odločevalcev, "da bo na javnem razpisu izbran najboljši ponudnik. Nikakor ne želimo vplivati na potek javnega razpisa, zgolj opozarjamo in izražamo, kje vidimo bojazen glede upravljanja v prihodnje. Želimo, da se zagotovi kontinuiteto upravljanja zavetišča, najmanj na nivoju kot doslej, in da bo novi upravljalec zagotovil zaposlitve šestim zaposlenim še naprej, živalim pa pogoje in oskrbo, kot si jo zaslužijo."

"Podredno upamo, da bodo obalne občine uspele pravočasno korigirati tudi ključ financiranja. Ocenjujemo, da so ostale obalne občine prisluhnile težavam zavetišča, da spremljajo delo ekipe, ki skrbi za zapuščene živali in so pripravljene sodelovati, vendar odločevalsko vlogo ima predvsem Mestna občina Koper," so dejali in poudarili, da je "nedopustno, da se mešata javni in zasebni interes".

Kot navajajo, bi moralo z javnimi financami upravljati izključno javno podjetje, delo v zavetišču pa nikakor ne bi smelo bazirati samo na prostovoljcih, temveč je potrebno imeti zadosten strokoven kader.