Bruto domači proizvod (BDP), popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je po podatkih statističnega urada v prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za 4,5 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem lani pa za 3,4 odstotka. Domače trošenje se je zmanjšalo za 3,1 odstotka, na kar sta vplivala končno trošenje, ki se je zmanjšalo za enak odstotek, in bruto investicije, ki so se zmanjšale za 3,3 odstotka. Za 5,8 odstotka pa se je povečala potrošnja države. To je bila največja rast trošenja države v 12 letih, so zapisali v GZS.

Kot so dodali, so k ublažitvi padca BDP poleg tega prispevali še pozitiven prispevek menjave s tujino, povečanje zalog, te so k rasti prispevale 0,5 odstotne točke, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave in interventnega povečanja državnih zalog, ter koledarski učinek, saj je več delovnih dni v prvem letošnjem četrtletju ublažilo padec za 1,1 odstotno točko.

Zgodovinsko zmanšanje izvoza

Končna potrošnja gospodinjstev se je zmanjšala za 6,4 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva za 6,3 odstotka. Na to je vplivalo zmanjšanje investiranja v večino osnovnih sredstev, razen v gradbeništvu, kjer so se povečale za 3,8 odstotka. Investicije v proizvode intelektualne lastnine so se povečale za 1,7 odstotka. Rast dodane vrednosti v dejavnostih informacijsko-komunikacijske tehnologije je bila po ocenah GZS pričakovana, in sicer zaradi povečanega povpraševanja po teh storitvah zaradi migracij delovne sile, ki je izvajala delo od doma.

K padcu dodane vrednosti pa so zaradi močno skrčene dejavnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov od sredine marca po navedbah Umarja največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti gostinstvo, trgovina in promet ter različne storitvene dejavnosti, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito, kot so osebne storitve in igralništvo. Izvoz se je v prvem četrtletju leta zmanjšal za 1,6 odstotka, kar je prvič v zadnjih 10 letih, z izjemo drugega četrtletja 2012, ko se je zmanjšal za 0,1 odstotka. Uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, zaradi tega razmerja je bil vpliv zunanjetrgovinskega presežka na rast BDP pozitiven. K rasti BDP je prispeval 0,5 odstotne točke.

Ponovna rast brezposelnosti pričakovana po izteku ukrepov prvega paketa

Zaposlenost je v začetku leta še naraščala. Skupna zaposlenost je v prvem četrtletju znašala 1.041.617 oseb, kar je za odstotek več kot v prvem četrtletju lani. Največ novozaposlenih oseb je bilo v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Upad zaposlenosti pa so zaznali v kmetijstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in predelovalnih dejavnostih.

Razmere so se na trgu dela začele slabšati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število registrirano brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. Rast števila brezposelnih se je v zadnjih tednih ustavila, njihovo ponovno povečevanje pa v Umarju pričakujejo po izteku ukrepov prvega protikoronskega paketa.

Banka Slovenije: Za najnovejše podatke o BDP in inflaciji tveganje večje revizije

Podatki o padcu BDP v prvem četrtletju in majski deflaciji, ki ju je danes objavil statistični urad, po mnenju Banke Slovenije prinašajo izzive njunega merjenja v izjemnih okoliščinah. Zaradi izrednih razmer so podatkovni viri manj zanesljivi kot običajno, kar predstavlja tveganje za morebitne večje revizije, so navedli.

V drugi polovici marca je bilo poslovanje v številnih dejavnostih omejeno ali v celoti ustavljeno, pri čemer so omejitveni ukrepi najmočneje prizadeli storitveni sektor. "To se je že odrazilo v medletnem padcu gospodarske aktivnosti. V Banki Slovenije ugotavljamo, da je za posamezne dejavnosti že jasno, da bo njihovo okrevanje dolgotrajno," so poudarili. Zaradi poslabšanih razmer na trgu dela in njihove previdnosti potrošnja gospodinjstev pada, še zlasti povpraševanje po nenujnih dobrinah. Če bo okrevanje trga dela zaradi negotovosti podjetij počasno, bo daljše tudi obdobje šibkega povpraševanja, so menili.

Za nekatere pa kriza pomeni tudi priložnost. "Vsaj začasno bo povpraševanje po farmacevtskih proizvodih in medicinskih pripomočkih zelo izrazito. Čeprav je omejevanje socialnih stikov močan omejitveni dejavnik za številne tradicionalne storitve, po drugi strani pospešuje digitalizacijo gospodarstva in krepi razvoj tehnološko zahtevnejših storitev in njihov izvozni potencial," so ocenili.

Koronakriza bo Sloveniji prinesla tudi priložnosti

"Nove priložnosti za Slovenijo lahko predstavlja tudi morebitno krajšanje proizvodnih verig evropskih podjetij, ki bodo proizvodnjo prenesle iz Azije nazaj v Evropo z namenom zagotavljanja varnejšega dostopa do vmesnih proizvodov. To bi lahko povečalo pritoke neposrednih tujih naložb in prispevalo k izboljševanju razmer na trgu dela. Priložnost za spodbujanje investicij ponuja tudi evropski zeleni dogovor, ki bi ob primerni podpori države lahko prispeval k okoljsko bolj vzdržnem gospodarstvu," so izpostavili.

K majski deflaciji so bistveno pripomogle nižje cene energentov. "Opozarjamo na manjšo zanesljivost podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin v času izjemnih okoliščin koronavirusa. Odsotnost trga in onemogočen terenski popis cen namreč povzročata težave pri zbiranju podatkov, ki za nekatere dejavnosti sploh niso na voljo. Prav tako se je v izjemnih okoliščinah bistveno spremenila struktura potrošnje," so opozorili.

Zaradi pandemije težave pri terenskem popisu cen

V času epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so se pojavljale težave pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov o potrošniških cenah proizvodov in storitev. "Odsotnost trga in onemogočen terenski popis cen sta povzročila težave, statistični uradi pa manjkajoče podatke nadomeščajo v skladu s priporočili evropskega statističnega urada Eurostat," so pojasnili.

To pa po njihovih navedbah pomeni manjšo zanesljivost posameznih cenovnih indeksov. Poleg tega se je v obdobju izvajanja ukrepov z vsebinskega vidika pojavila še težava s spremenjeno strukturo potrošnje, pri čemer so uteži v skupni košarici ostale nespremenjene in odražajo lanske vzorce potrošnje gospodinjstev, so še povedali v centralni banki.

GZS: Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju medletno skrčil za 2,3 odstotka, kar je bilo manj od pričakovanj GZS v višini treh odstotkov. K ublažitvi padca je prispevalo več dejavnikov, med njimi večje, 5,8-odstotno trošenje države. To je bila največja rast trošenja države v 12 letih, so zapisali v GZS.
 
Kot je navedel glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Bojan Ivanc, so k ublažitvi padca poleg večjega trošenja države prispevali še pozitiven prispevek menjave s tujino, povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih in interventnega povečanja državnih zalog, ter koledarski učinek, saj je več delovnih dni v prvem letošnjem četrtletju ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.